“klasične” napake
napačno postavljanje naj——-bi
Opažam, da se je v zadnjem času močno razpasla nepravilna uporaba izražanja verjetnosti z naj——bi.
Dajem primer napačne rabe:
Kolikor jaz to razumem, je problem (in teza novinarke oziroma njenega vira) ta, da ponudnik svoje ponudbe NAJ ne bi nameraval uresničiti.
Pravilno bi moralo biti:
Kolikor jaz to razumem, je problem (in teza novinarke oziroma njenega vira) ta, da NAJ ponudnik svoje ponudbe ne bi nameraval uresničiti.
Razlaga:
Kadar uvajamo razlago z naj—-bi v odvisnem stavku, mora “naj” stati na začetku odvisnega stavka, takoj za odvisnim veznikom, “bi” pa na na koncu predmeta, pred glagolom. Meni je to logično in mi tudi zveni pravilno. Se je pa začela pojavljati v medijih napačna uporaba, ki me vedno prav zbode v ušesa in čudim se novinarjem, da tega ne slišijo ter ljudem, da jih to ne moti in tudi sami v svojih pisanjih sprejemajo napačno rabo. Ne bodimo leni in pravilno uporabljajmo sklone, saj jih imamo zato, da bogatijo naš jezik in ga delajo lepšega in razumljivejši.
Kratko pojasnilo vsem, ki bi radi postavili vprašanje na forumu: Vprašanje lahko postavite v okviru teme, ki se nanaša na vaše vprašanje, ali odprete novo temo.
Ta tema (klasične napake) je nekakšen seznam najpogostejših napak, ne prostor za postavljanje vprašanj. Torej: v tej temi naj bi se nadaljeval seznam napak, ta tema ni prostor za polemiziranje ali spraševanje.
Upam, da bo seznam najpogostejših napak marsikomu v pomoč. Svoja vprašanja pa, lepo prosim, postavljajte zunaj te teme.
prati – umivati (pomivati)
Na “pranje” posode v pomivalnem stroju sem se nekako že navadila (čeprav ga še vedno ne morem sprejeti), ampak danes sem v reviji, ki je ne bom imenovala, opazila pripomočke (trde, podobne kozarcem), ki jih lahko “peremo v PRALNEM” stroju. Sploh ne bom komentirala …
Da ne omenjam rabiti ‘potrebovati’. Je to mar postala že norma.
In pa (zame) najnovejše: ogovarjati (‘klevetati, opravljati’). Mar “ogovarjati” ni nedov. od “ogovoriti”?
Pozdravljeni!
Nisem slavistka, vendar ljubim slovenščino in njene posebnosti, zato me še toliko bolj motijo napake, ki jih opisujete. Pa tudi sama marsikatero opazim.
V času razprodaj, recimo, velikokrat opazim takle plakat:
veliko znižanje do -40%
Ali se motim, ko menim, da je to narobe? Minus se mi zdi povsem odveč, saj je zajet že v besedi “znižanje”! Jaz bi napisala “veliko znižanje do 40%”, kar pomeni, da so cene do 40% nižje kot sicer. Nekako se mi zdi, da “znižanje do – 40%” v resnici pomeni “zvišanje do 40%”!
Pa še ena v zvezi z minusom, kjer pa je le-ta (po mojem mnenju) potreben. V zimskem času, ko so zunaj nizke temperature, ljudje rečejo:
“Joj, kako je bil danes zjutraj mraz!! 20 stopinj je bilo!”
Ko odvrnem, da je 20 stopinj kar veliko in da torej ni bil mraz, rečejo:
“Ja minus, valjda, saj je zima!”
in me označijo za tečno. Nič ne pomaga razlaga, da pomeni plus, če minus izpustimo 🙂
Tudi tole mi žre živce:
“Hotel je preprečiti, da mu pes ne bi pobegnil.”
Kaj je torej hotel preprečiti? Sklepam, da pobeg. Ker to, kar piše, pomeni ravno nasprotno!
Primer sem si izmislila, vendar sem podobne trditve našla v knjigah uveljavljenih slovenskih pisateljev! Novejših, seveda.
Pa še ena z oglasa, s katerim fitness klub vabi v svoje vrste:
“Gibaj z nami!”
O sodobnih popevkah pa raje ne bi izgubljala besed… Najpogosteje me zmoti, da je nekdo nekoga sanjal… Trdim, da človek sanja sanje, ali pa sanja O NEKOM. Hči, ki študira slovenščino, pravi, da se motim, ker da se jezik spreminja, na mojo pritožbo, da je omenjen primer prišel k nam iz hrvaščine, pa odgovori: In kaj potem? Samo poglej, koliko besed je iz nemščine, angleščine… In sem lahko tiho. Ampak moti me pa vseeno.. :-))
Če smo pri popevkah, pa naj znova omenim še tisti verz o “visenju v mreži med dvemi drevesi” (naslov pesmi je Bit, poje pa skupina Zmelkow, če se ne motim). Pri tem so v neki oddaji na Valu 202 besedilo te pesmi izrecno pohvalili, češ da za razliko od večine drugih slovenskih popevk ni slaboumno.
A pričakovati, da bi PISCI besedil znali sklanjati, je pa že preveč?