Tu bi rada opozorila vse, ki se tako ali drugače ukvarjate s slovenščino, na dve zelo pogosti napaki:

– raba gl. SESUVATI namesto gl. SESIPATI

V časopisih recimo lahko preberemo: Plaz se še vedno sesuva, Streha se jim sesuva nad glavo itd.

V obeh primerih bi morali uporabiti nedovršnik sesipa. Sesuvati ima namreč drugačen pomen (sesuvati oblast, sesuvali (s suvanjem pregnali) so ga na cesto).

V romanu Plesalec (sicer odlično prevedenem in solidno lektoriranem) sem našla celo tole: Lasje so se ji USUVALI po hrbtu.

– raba prid./prislova SUMLJIV namesto prid./prislova SUMNIČAV

Sumljiv je tisti, ki se nam zdi sumljiv.
Sumničav je tisti, ki se mu mi zdimo sumljivi.

Primer napačne rabe (v istem romanu): Šofer me je iz avta sumljivo gledal. (Iz sobesedila je povsem jasno, da je bila sumljiva ona, torej jo je gledal sumničavo.)

Vabim vas, da nadaljujete s primeri takšnih tipičnih oz. pogostih napak. Lahko nastane ‘Blefsikon pravopisa 2’. 🙂

K.

Kerstin, fajn ideja, tale Blefsikon bi lahko bil kar projekt v nastajanju. 🙂

Kerstin, tvojo temo sem naredila za lepljivo, kar pomeni, da bo ostala stalno na vrhu.

Fino, naj ostane aktualna, saj so tudi napake ves čas aktualne. 🙂

Še ena: neustrezna tvorba trpnika (pasiva):

– Izjavo se odda v referatu.
– Išče se psa.
– Pritožbe se ne bo obravnavalo pred četrtkom.

Pravilno:
– Izjava se odda v referatu.
– Išče se pes.
– Pritožba se ne bo obravnavala pred četrtkom.

Še to: slovenščina trpniku ni tako naklonjena kot nekateri drugi jeziki, npr. angleščina. Večinoma je bolje uporabiti tvornik:
– Izjavo oddajte v referatu.
– Iščemo psa.
– Pritožbe ne bomo obravnavali pred četrtkom.

K.

Res je, da je v takih primerih jezikovno pravilnejša obravnava besede v osebku ne predmetu, vendar je ta lahko pri osebah dvoumna, zato v takih primerih raje prakticiramo, kot je bolj praktično in predvsem pomensko ustreznejše.

Tako je primerneje reči namesto:
Člani komisije za lepo vreme se izberejo izmed 10 prijavljenih raje:

Člane komisije za lepo vreme se izbere izmed 10 prijavljenih.

Drugače se lahko razume, da so se v prvem primeru člani sami izbrali, kar pa je nesmisel.

Samo še v dopolnitev zgornjemu. Mogoče je seveda tudi: Člani komisije so izbrani izmed 10 prijavljenih.

Včasih to preprosto ne paše k pomenu, zato pač uporabimo različico: Člane komisije se izbere izmed 10 prijavljenih.

Gre posebno za primere, ko želimo poudariti izvajalca tega: torej pride v ospredje oseba: Člane komisije boste izbrali vi. Če bi vztrajali pri različici Člani komisije so izbrani izmed 10 prijavljeni, bi morali dodati: od vas, s strani vas ipd., kar pa je naslednja slaba možnost.

Nataša, mene je tole s trpnikom, v katerem ni osebka (Išče se psa) dolgo grizlo, ker sem se dobro spominjala, da smo se učili, da tak trpnik ni dovoljen, nimam pa pri roki ustrezne literature, ki bi mi to potrdila.
Zato sem se obrnila na nekaj lektorjev in na Petra Holožana (BesAna). Odgovor na vprašanje, zakaj trpnik IŠČE SE PSA ipd. ni pravilen, je bil tak:

Ker pri “se” ne sme biti zraven še predmeta v tožilniku (razen npr.
pri “učiti se”, ker ima lahko “učiti” ob sebi dva predmeta v
tožilniku). Torej je “pes” v resnici osebek (tudi ker se
pri spreminjanju v trpnik predmet prenese v osebek).

K.

Išče se Urša Plut.

Pravzaprav ne oporekam temu, pravim le, da je včasih primerneje požreti eno pravilo, da se napake/slogovno slab zapis ne kopiči: pes se išče od lastnika : psa išče lastnik.

Pustimo ob strani lastnik išče psa (ne nazadnje niti ne ustreza pomenu, ker je poudarek na lastniku), govorimo o zahtevnejših primerih, ko ni mogoče pisati kar tako preprosto, ampak za primerjavo navedem, kako nesmiseln je “pravilen” zapis.

Da ne boš “prekorektna” … Peter se piše Holozan. 😉

Razumem, Nataša, in priznam, da je v določenih primerih pravilo ‘nepraktično’. Slovenci nismo ‘gladkotrpni’. :))
Uh, Holozan. To je pa e-komunikacija. (Janez Cucek. 🙂
Nataša, v prid teme lahko zaradi mene zbrišeš poste od vključno tega dalje:
Re: “klasične” napake
Napisal: Kerstin
Datum: 03.05.2009 18:46

Nataša, mene je tole s trpnikom …

(Samo predlagam.)

Lp,
K.

Slovenščina sploh ni tako skregana s trpnikom, kot nekateri še vedno trdite. Če se zdi čudno “išče se pes” (išče se psa je itak mimo) in nekateri predlagajo “iščemo psa”, kako bi se torej slišalo “izgubili smo psa” (namesto “izgubil se je pes”).

Celo na Valu 202 imajo včasih prav 😉

Ali je “izgubil se je pes” sploh trpnik? Če se izgubim jaz in rečem “izgubil sem se”, je to trpnik? Saj sem res sam nekaj naredil. Tako kot pes to naredi sam, ker je živ. Šivanka pa ne more biti tako dejavna, da bi se sama izgubila v kopici sena. 😉

Mislim torej, da “izgubila se je šivanka” ni isto kot “izgubil se je pes”.

Seveda, vendar nisem trdil, da je “izgubil se je pes” trpnik.

– PRSA: opažam, da ljudje uporabljajo za moške prsi izraz PRSA (kar velja tudi za živalske prsi – poglejte v trgovinah), za ženske pa PRSI. PRSA imajo v SP kvalifikator neknjižno pogovorno in niso ‘rezervirana’ za moške. 🙂

– Nepravilno sklanjanje zaimkov srednjega spola v tožilniku (po moški sklanjatvi): Iz mojega srca v tvojega. (Pravilno: Iz mojega srca v tvoje.)

greve, imave, vidive, bove … glagolska spregatev dvojine sedanjika ženskega spola. ena moja znanka, ki bi bila rada kao lektorica, vztrajno tako piše in je bila zadnjič čisto šokirana, ko sem ji povedala, da to ni prav.

– Tožilnik namesto rodilnika. Res klasična napaka, izjemno pogosta:
a) v zanikanih povedih (“Verjetno ni noben drug instrument tolikokrat postavil na glavo NAŠE RAZUMEVANJE zgradbe vesolja.” >> NAŠEGA RAZUMEVANJA)
b) kadar prideta na kup JE (zaimek – nje) in JE (gl. biti): Mislila sem, da imam dovolj moke, pa JO je komaj za vzorec. (>> JE JE)

– vprašaj na koncu trdilne povedi, kadar kot veznik nastopa vprašalni zaimek:
Zanimalo nas je, kaj najbolj pritegne kupce?
Razmišljal sem, zakaj je tako dolgo ni?
Nismo vedeli, koga naj še povprašamo?

V vseh naštetih primerih gre za podredja, v katerih je glavni stavek v trdilni obliki, kar vpliva na končno ločilo, ki je zato seveda pika.

– UPATI namesto UPATI SI: Nisem je upal vprašati. >> Nisem SI je upal vprašati.

pred dvemi leti, desetletji itd. > pred dvema letoma, desetletjema

Zapis pred dvemi leti prevladuje v pogovorni rabi verjetno predvsem zaradi analogije z zvezo pred tremi leti ipd., toda v pomenu dve uporabimo ustrezno obliko samostalnika.

– v navezi s prejšnjo napako: dva stanovanja, dva letala, dva kazala itd. (PRAVILNO: dve stanovanji, letali, kazali).

– vejica pred KOT, kadar za njim ni osebne glagolske oblike in ne dostavka, npr.:
Bil je rdeč, kot kuhan rak. (PRAVILNO: Bil je rdeč kot kuhan rak.)
Bolje je odnehati, kot na silo vztrajati. (PRAVILNO: brez vejice, saj gre za neosebni glagolski obliki odnehati in vztrajati)
Pogosteje je pil, kakor jedel. (PRAVILNO: brez vejice)

– poSkušati namesto pravilnega pokušati: Poskušal je juho. Poskusi malo zavitka! (PRAVILNO: Pokušal je juho. Pokusi malo zavitka!)

Kerstin, kaj si po izobrazbi?

– opravičiti : upravičiti, opravičeno : upravičeno
Novi dokazi opravičujejo naš dvom v njegovo izjavo. (PRAVILNO: upravičujejo)
Nad takšnim ravnanjem se je opravičeno pritožil. (PRAVILNO: upravičeno)

Glagol “zadeti” se je, predvsem ko se nanaša na šport, prelevil v “zadati”.
Od danes bodo torej Lakovič in ostali (upam) pridno “zadavali” koše na evropskem košarkarskem prvenstvu, mar ne, naši ljubi športni poročevalci in komentatorji?
Še nasvet Zdovcu: ob morebitnem neuspehu naših ima pri roki izgovor: ker naši zadavajo koše, ne morejo obenem tekmecem zadati še poraza … Jim pač zmanjka moči. Logično, ne?