Kje ste bili na vavčer in kakšna je vaša izkušnja?
midva sva sla po navadi proti jugu, letos Slovenija. Tako dobrega in umirjenega dopusta se nisva dozivela. In kar nekaj prijateljev popolnoma istega mnenja. Bili smo v Logarski dolini in bilo je fantasticno. Zjutraj kava na balkonu z razgledi na vrsace, neskoncni sprehodi z neokrnjeno naravo. Tamala zdaj govori kdaj gremo spet v hribe. Nobene guzve nic. Se moj moz ki ni za to, je bil popolnoma navdusen. Definitivno se vrneva. Drug del bova koristila v Stanjelu. Se mi zdi da je vse odvisno od pristopa k zadevi. Eni pac ne cenijo kar so dobili in pac morajo vse skritizitat
Mi smo ravno nazaj iz Male Nedelje. Razen tega, da je zadeva bogu za hrbtom, je bilo vse super. Savne zastonj- odprte so finske in infrardeča, žal zaradi covida turška ne dela, veliko prostora v spa centru, naročiš se na savne vnaprej in je zelo malo ljudi, ker spuščajo omejeno število. Bila sva midva z možem in še eni trije drugi ljudje, s tem da imaš na voljo tri savne ter zunanje in notranje prostore z ležalniki za počitek. Bazeni so v redu, prav hude gneče ni.
Hrana na nivoju, res okusna, štirje meniji za večerjo, izbereš dan prej enega, juhe, predjedi, solate samopostrežno, zajtrk ni da ni, dajo ti, kar hočeš, k mizi prinesejo hemendeks, narezano salamo, ostalo dobiš vse samopostrežno, s tem, da ti na krožnik dajo oni, ampak lahko prideš večkrat: sadje, kosmiči, maslo, med, marmelada, skuta, kisla smetana, kave različne, hrenovke, zelenjava…. ni da ni. Doplačilo za večerjo za odraslega 6 ali 7 €. Pivo 2,60 veliko…
Edino kot pravim, ni kaj dosti za počet okoli. MIdva sva si izposodila kolesa in sva se malo vozila, šla sva z avtom na Babičev mlin kupit moko, v čebelarski muzej itd. Ampak to moraš pač vse z avtom.
Imela sva se super, tudi osebje zelo prijazno.
4 dni v Beli krajini, res čudovito. Hotel obnovljen, čist, soba zračna, s klimo, kopalnica udobna, vse čisto. Za zajtrk domač kruh, še topel, hrana okusna, sveža. Imela sva možnost izposoje navadnega in električnega kolesa. Povsod prijazni ljudje, okusna hrana, dobro vino, odlično pivo lokalne pivovarne. Nisva bila prvič in še se bova vrnila. Za en vavčer sva imela 3 nočitve in zajtrk, super za kratek oddih. Drugi vavčer bova koristila jeseni, ko se umiri gužva v bazenih. Midva rada hodiva, kolesariva, kako urico rada plavava, za naju je to idealno.
Uau, to bi tudi jaz. Lahko poveš, koliko sta plačala in če so dobrodošli tudi otroci, ker kolikor vem, je to bolj namestitev za tiste, ki si želijo miru.
Hvala že vnaprej.
[/quote]
Vse cene sob so objavljene na njihovi spletni strani, prav tako cena kosil in vecerij ter vin na vinski karti.
Bilo je tudi par otrok, a so se vsi res lepo obnasali.
Kraj je res primeren za pocitek, polnjenje baterij, je pa v blizini veliko moznosti za druzinske aktivnosti.
Nama sta pa res ustrezala mir in tisina.
Oni so bili v takem za 3… pa še to so vse tri postelje v 1 sobici… mene pač ni pritegnil. Štedilnika res niso rabili, ker so imeli poln penzion, ampak vseeno. Jaz če grem v apartma pričakujem, da vsaj makarone z omako si pa bom lahko skuhal.
[/quote]
Ja sej res, tud če imaš polni penzion, ene makarone z omako si je pa treba skuhat … Svašta … :))))
“Širša” Koroška (nekoliko onkraj deželnih meja pred 1918) brez jezerske “eksklave”, “prevohali” vse tri glavne doline s še nekaj stranskimi, našli mnogo manj znanih biserov, smo raje izpustili nekaj “must see’s”. Čudovita narava (če spregledamo “Černobil” v Žerjavu tik pred Črno), kup zanimive kulturne dediščine, zelo v redu ljudje (ponekod jih sicer razumeš še težje kot Prekmurce), z izjemo malo več nedeljskega prometa v kmečkih gostilnah praktično nikjer nobene gužve, niti v mestih ne (ja, bi znala biti kar kriza, če bi kje v “divjini” potreboval pomoč), je pa tudi res, da regija enostavno nima pogojev za množični turizem. Če bi vse dni bilo lepše vreme, bi bilo že kar preveč kičasto. A ja, da ne pozabimo, regija je kot nalašč za aktivne počitnice, torej kolesarjenje (brez predpone polit-) ali peš honda, komur je do poležavanja ali podobnega lenarjenja, jo naj kar takoj odmisli.
Morda še o namestitvi. Iz strateških razlogov smo se primarno fokusirali na Dravograd na stičišču vseh treh dolin. Hotel v samem mestnem središču je bil zaprt, zato smo izbrali nekega 4 zvezdičnega malo ven v smeri proti Ravnam. O lokaciji raje ne bi (mislim, kdo se ga je spomnil postaviti ravno v ind. coni, brez avta ne prideš nikamor, niti v Dravograd; res pa ni bilo hrupa), sicer pa ni da ni. V normalnih časih se očitno fokusirajo na poslovneže in po komentarjih na tripadvajzorjih tam radi bivajo tudi poslovneži, ki gredo poslovno v železarno v Ravnah (od oka kakih 10 km stran) ali še dlje v Mežico. Najprej smo brez slehernih predplačil in penalov rezervirali na Bookingu in v sporočilu hotelu omenili bone, kakšnih 15 minut kasneje že pride sporočilo “če želite koristiti bone, morate rezervirati direkt pri nas in stornirati na Bookingu” in ob klicu smo to takoj uredili po popolnoma enakih pogojih. Kot rečeno, nobene pripombe na nivo storitev, gužve sodeč po zajtrkovalnici niso imeli, bili so nam pripravljeni iti na roko skoraj glede sleherne želje tudi mimo uradnih pravil in ni bilo zaznati prav nobenega podcenjevalnega odnosa zaradi bonov. In ne boste verjeli, ko smo po bukingih in konkurenci iskali možnosti v določenem radiju, ta hotel niti slučajno ni bil najdražja možnost v konkurenci raznih vaških in “tradicionalnih” gostišč, če se ne motim, je bil celo pod mediano.
Današnji dan se je začel z zamudo, zaradi “ponočevanja” sinoči. Okoli pol devete smo se odpravili na sprehod mimo Sv. Križa proti Izoli. Luštna tura, predvsem zaradi čutovitega razgleda s klifov. Zaradi vročine sicer zrak ni kristalno prosojen, zato se ni videlo ne Benetk in ne Triglava, ki sta ostala skrita za meglico sopare, ki se je že napovedovala.
Pri kosilu sva imela manjši zaplet, saj je Lepooki postalo nenadoma hudo mučno. Spet moram pohvaliti osebje in se zahvaliti za razumevanje, saj so kljub vsemu pokazali razumevanje in jo postregli v sobi, brez doplačila in krepko pozneje tik pret “zaprtjem” restavracije, kljub temu, da sva se sicer oba že bila prijavila za kosilo. Res lepa gesta, ki gostu veliko pomeni v takšnih trenutkih.
Popoldansko razvajanje je bilo sila podobno včerajšnjemu, le da je piling danes zamenjala blatna kopel, ki človeka ponese nazaj v spomine iz otroštva. Sicer pa slano blato res priporočam. Na Krku, v vasici Slano je plaža, kjer se človek lahko “pujsa” po mili volji, zgolj kot ideja.
Danes pa bova preizkusila “Pinjo”. In verjetno šla malo prej spat.
Se nadaljuje…
Današnji dan se je začel z zamudo, zaradi “ponočevanja” sinoči. Okoli pol devete smo se odpravili na sprehod mimo Sv. Križa proti Izoli. Luštna tura, predvsem zaradi čutovitega razgleda s klifov. Zaradi vročine sicer zrak ni kristalno prosojen, zato se ni videlo ne Benetk in ne Triglava, ki sta ostala skrita za meglico sopare, ki se je že napovedovala.
Pri kosilu sva imela manjši zaplet, saj je Lepooki postalo nenadoma hudo mučno. Spet moram pohvaliti osebje in se zahvaliti za razumevanje, saj so kljub vsemu pokazali razumevanje in jo postregli v sobi, brez doplačila in krepko pozneje tik pret “zaprtjem” restavracije, kljub temu, da sva se sicer oba že bila prijavila za kosilo. Res lepa gesta, ki gostu veliko pomeni v takšnih trenutkih.
Popoldansko razvajanje je bilo sila podobno včerajšnjemu, le da je piling danes zamenjala blatna kopel, ki človeka ponese nazaj v spomine iz otroštva. Sicer pa slano blato res priporočam. Na Krku, v vasici Slano je plaža, kjer se človek lahko “pujsa” po mili volji, zgolj kot ideja.
Danes pa bova preizkusila “Pinjo”. In verjetno šla malo prej spat.
Se nadaljuje…
[/quote]
Naj tokrat začnem s ščepcem kritike. Strunjan je lepo umaknjen proč od vrveža, kar je izvrstno za sprostitev v miru, vseeno pa bi bilo dobro, da bi hotel bil oremljen s kako “info tablo”, ki bi gosta seznanila z dnevno kulturno ponudbo v Piranu, Portorožu, Izoli,… ter seveda voznim redom avtobusov. In pri slednjem, glede na to, da gre za zdraviliščni hibrid, ne bi bilo odveč, da bi vozil (nazaj) vsaj tja do 23-e ure. Tako pa človek odide že nekako, a je pri povratku bolj kot ne v nemilosti. Vožnja z avtom na obali pa je zadnje, po čemer bi človek hrepenel.
V hotelu pa sem opazoval ljudi na berglah, ki se mučijo s samopostrežnim bifejem in mi nekako ne gre v glavo, kako to, da jih ne posedejo in postrežejo pri mizah. Osebje je sicer pripravljeno pomagati in rado priskoči na pomoč, vseeno pa tudi organizacijsko troje ali četvero ljudi na berglah blokira cel bife in tako nastane nepotrebna gneča.
Sicer pa “Pinija”… naravnost izvrstna kuhinja, morda malce moderno dolgočasen, a kljub temu prijeten ambijent na več kot odlični lokaciji. Nekaj, kar preprosto morate poskusiti. Cene, glede na lokacijo in ponudbo presenetljivo ugodne. Za “pizzo-kusce” priporočam “črnega tartufa”, tudi testenine naravnost izvrstne, tako da karkoli že izberete, ne boste razočarani. Sedeli pa boste na terasi, v katero se skorajda zaletavajo morski valovi, kar večerji v dvoje zagotovo doda nek poseben čar. Vredno greha in vsakega centa, skratka.
P.S.: me zelo veseli, da so tudi drugi začeli s podrobnejšimi opisi nastanitev in doživetij.
Se nadaljuje…
Naj tokrat začnem s ščepcem kritike. Strunjan je lepo umaknjen proč od vrveža, kar je izvrstno za sprostitev v miru, vseeno pa bi bilo dobro, da bi hotel bil oremljen s kako “info tablo”, ki bi gosta seznanila z dnevno kulturno ponudbo v Piranu, Portorožu, Izoli,… ter seveda voznim redom avtobusov. In pri slednjem, glede na to, da gre za zdraviliščni hibrid, ne bi bilo odveč, da bi vozil (nazaj) vsaj tja do 23-e ure. Tako pa človek odide že nekako, a je pri povratku bolj kot ne v nemilosti. Vožnja z avtom na obali pa je zadnje, po čemer bi človek hrepenel.
V hotelu pa sem opazoval ljudi na berglah, ki se mučijo s samopostrežnim bifejem in mi nekako ne gre v glavo, kako to, da jih ne posedejo in postrežejo pri mizah. Osebje je sicer pripravljeno pomagati in rado priskoči na pomoč, vseeno pa tudi organizacijsko troje ali četvero ljudi na berglah blokira cel bife in tako nastane nepotrebna gneča.
Sicer pa “Pinija”… naravnost izvrstna kuhinja, morda malce moderno dolgočasen, a kljub temu prijeten ambijent na več kot odlični lokaciji. Nekaj, kar preprosto morate poskusiti. Cene, glede na lokacijo in ponudbo presenetljivo ugodne. Za “pizzo-kusce” priporočam “črnega tartufa”, tudi testenine naravnost izvrstne, tako da karkoli že izberete, ne boste razočarani. Sedeli pa boste na terasi, v katero se skorajda zaletavajo morski valovi, kar večerji v dvoje zagotovo doda nek poseben čar. Vredno greha in vsakega centa, skratka.
P.S.: me zelo veseli, da so tudi drugi začeli s podrobnejšimi opisi nastanitev in doživetij.
Se nadaljuje…
[/quote]
Imas morda flourosencne kopalke? Pa se glede stanja v Krkinem zdraviliscu. Higiena je brezprekorna. To jim je res v cast. Stregli so za mizami ze 25 let nazaj zdaj pa je verjetno problem kader. Klasika za gostinstvo v Slo. Potrebovali bi ljudi na nivoju, ki se znajo obasati in govorijo nekaj jezikov. Za taksne place je tezko dobiti dobro strezno osebje v hotelu. Vcasih je bila spodaj restavracija Primorka. Ni bilo boljse v Slo. Na visokem nivoju. Polna Italijanov in Rusov. Zal je Zvone ostarel in nima nobenega,ki bi ga bil sposoben nadomestiti v ponudbi. Ostalo je Balkan ponudba. Osebje pod nivojem. Na plazi mislim. Za Pinjo ne vem. Vcasih je to bila Lambada. Za reveze,ki si niso mogli privosciti obeda v Primorki,ki zdaj zalostno propada.
Naj tokrat začnem s ščepcem kritike. Strunjan je lepo umaknjen proč od vrveža, kar je izvrstno za sprostitev v miru, vseeno pa bi bilo dobro, da bi hotel bil oremljen s kako “info tablo”, ki bi gosta seznanila z dnevno kulturno ponudbo v Piranu, Portorožu, Izoli,… ter seveda voznim redom avtobusov. In pri slednjem, glede na to, da gre za zdraviliščni hibrid, ne bi bilo odveč, da bi vozil (nazaj) vsaj tja do 23-e ure. Tako pa človek odide že nekako, a je pri povratku bolj kot ne v nemilosti. Vožnja z avtom na obali pa je zadnje, po čemer bi človek hrepenel.
V hotelu pa sem opazoval ljudi na berglah, ki se mučijo s samopostrežnim bifejem in mi nekako ne gre v glavo, kako to, da jih ne posedejo in postrežejo pri mizah. Osebje je sicer pripravljeno pomagati in rado priskoči na pomoč, vseeno pa tudi organizacijsko troje ali četvero ljudi na berglah blokira cel bife in tako nastane nepotrebna gneča.
Sicer pa “Pinija”… naravnost izvrstna kuhinja, morda malce moderno dolgočasen, a kljub temu prijeten ambijent na več kot odlični lokaciji. Nekaj, kar preprosto morate poskusiti. Cene, glede na lokacijo in ponudbo presenetljivo ugodne. Za “pizzo-kusce” priporočam “črnega tartufa”, tudi testenine naravnost izvrstne, tako da karkoli že izberete, ne boste razočarani. Sedeli pa boste na terasi, v katero se skorajda zaletavajo morski valovi, kar večerji v dvoje zagotovo doda nek poseben čar. Vredno greha in vsakega centa, skratka.
P.S.: me zelo veseli, da so tudi drugi začeli s podrobnejšimi opisi nastanitev in doživetij.
Se nadaljuje…
[/quote]
Problem je, ker se “meša” rehabilitacijski turizem z regularnim.
In se strinjam po izkušnjah tako v Strunjanu, kot pa Ptuju v Primusu, ki je puperior 4 zvezde, da ne bi smeli mešat bergle rehabilitacijskih oseb z rednimi gosti. Žal ne gre to tako. In tudi ljudje na berglah si sami ne morejo nalagati hrane, jim mora nekdo pomagat. Torej- ali za njih posebna “sala”, ali pa toliko strežnega osebja, da so dva trije samo njim na voljo in jim nalagajo na krožnik sproti in hodijo z njimi. Ker nekdo na dveh berglah nikakor ne more držat niti krožnika, kaj šele kaj drugega….
Tudi zato ne hodim v zdravilišča, kjer nimajo ločenih rehabilitacijskih gostov od rednih. Žal – ne sodi to skušaj za en samopostrežni bife. Pa ni diskriminacija – samo je “traffic jam” na avtobanu po nepotrebnem.
Imas morda flourosencne kopalke? Pa se glede stanja v Krkinem zdraviliscu. Higiena je brezprekorna. To jim je res v cast. Stregli so za mizami ze 25 let nazaj zdaj pa je verjetno problem kader. Klasika za gostinstvo v Slo. Potrebovali bi ljudi na nivoju, ki se znajo obasati in govorijo nekaj jezikov. Za taksne place je tezko dobiti dobro strezno osebje v hotelu. Vcasih je bila spodaj restavracija Primorka. Ni bilo boljse v Slo. Na visokem nivoju. Polna Italijanov in Rusov. Zal je Zvone ostarel in nima nobenega,ki bi ga bil sposoben nadomestiti v ponudbi. Ostalo je Balkan ponudba. Osebje pod nivojem. Na plazi mislim. Za Pinjo ne vem. Vcasih je to bila Lambada. Za reveze,ki si niso mogli privosciti obeda v Primorki,ki zdaj zalostno propada.
[/quote]Tebi pa kar povem, da globoko nakladaš tja v tri dni. Primorko je zadnja leta vodil gospod, ki se je po končani najemni pogodbi preselil s svojo odlično kulinariko, na vas blizu Kopra.
Tako, da ti gurmanka bi lahko vedela kje ga najdeš, ter slediš odlični hrani.
Da ni boljše rest. V Sloveniji globoko nakladaš.
Da ste se ohoho let nazaj reveži kazali v Primorki je itak znano. Nekateri ste mislili, da je že tam sedeti~ prestiž😂
Nič posebnega ni bila, le komunisti niste poznali drugih lokacij. Govorim za leta kjer se je tebi ustavil čas.
Tebi pa kar povem, da globoko nakladaš tja v tri dni. Primorko je zadnja leta vodil gospod, ki se je po končani najemni pogodbi preselil s svojo odlično kulinariko, na vas blizu Kopra.
Tako, da ti gurmanka bi lahko vedela kje ga najdeš, ter slediš odlični hrani.
Da ni boljše rest. V Sloveniji globoko nakladaš.
Da ste se ohoho let nazaj reveži kazali v Primorki je itak znano. Nekateri ste mislili, da je že tam sedeti~ prestiž😂
Nič posebnega ni bila, le komunisti niste poznali drugih lokacij. Govorim za leta kjer se je tebi ustavil čas.
[/quote]
Razen zaljivosti nic od tebe. Ne, 25let nazaj ni bilo prestiznejsne pa ce se na glavo postavis. Ostalo naj te ne zanima. Vem, da so PO njemu poskusali pa noben to ni znal speljati. Res tudi, da danes ne bi bila vec najboljsa,ker je seveda vse napredovalo in moderno hiper in top ce dobis za eno zlico necesa bizarnega na sredino kroznika in ga lepo okrasis. To morda je umetnost ni pa neka kulinarika. Zame. Kot pravis komunista hahahaha.
Razen zaljivosti nic od tebe. Ne, 25let nazaj ni bilo prestiznejsne pa ce se na glavo postavis. Ostalo naj te ne zanima. Vem, da so PO njemu poskusali pa noben to ni znal speljati. Res tudi, da danes ne bi bila vec najboljsa,ker je seveda vse napredovalo in moderno hiper in top ce dobis za eno zlico necesa bizarnega na sredino kroznika in ga lepo okrasis. To morda je umetnost ni pa neka kulinarika. Zame. Kot pravis komunista hahahaha.
[/quote]Zakaj se počutiš užaljeno, ko ti nekdo pove resnico?
Primorka z zadnjim dolgoletnim lastnikom je prekosila prejšnjega tvojega najemnika in menjala strukturo gostov.
Fosoli pa užaljeni.
Naj tokrat začnem s ščepcem kritike. Strunjan je lepo umaknjen proč od vrveža, kar je izvrstno za sprostitev v miru, vseeno pa bi bilo dobro, da bi hotel bil oremljen s kako “info tablo”, ki bi gosta seznanila z dnevno kulturno ponudbo v Piranu, Portorožu, Izoli,… ter seveda voznim redom avtobusov. In pri slednjem, glede na to, da gre za zdraviliščni hibrid, ne bi bilo odveč, da bi vozil (nazaj) vsaj tja do 23-e ure. Tako pa človek odide že nekako, a je pri povratku bolj kot ne v nemilosti. Vožnja z avtom na obali pa je zadnje, po čemer bi človek hrepenel.
V hotelu pa sem opazoval ljudi na berglah, ki se mučijo s samopostrežnim bifejem in mi nekako ne gre v glavo, kako to, da jih ne posedejo in postrežejo pri mizah. Osebje je sicer pripravljeno pomagati in rado priskoči na pomoč, vseeno pa tudi organizacijsko troje ali četvero ljudi na berglah blokira cel bife in tako nastane nepotrebna gneča.
Sicer pa “Pinija”… naravnost izvrstna kuhinja, morda malce moderno dolgočasen, a kljub temu prijeten ambijent na več kot odlični lokaciji. Nekaj, kar preprosto morate poskusiti. Cene, glede na lokacijo in ponudbo presenetljivo ugodne. Za “pizzo-kusce” priporočam “črnega tartufa”, tudi testenine naravnost izvrstne, tako da karkoli že izberete, ne boste razočarani. Sedeli pa boste na terasi, v katero se skorajda zaletavajo morski valovi, kar večerji v dvoje zagotovo doda nek poseben čar. Vredno greha in vsakega centa, skratka.
P.S.: me zelo veseli, da so tudi drugi začeli s podrobnejšimi opisi nastanitev in doživetij.
Se nadaljuje…
[/quote]
Pohvaliti velja maserje in maserke, ki vsi po vrsti kažejo zelo dober občutek. Včeraj sem si za konec dneva privoščil kraljevsko masažo, ki pa morda lahko zaradi imena koga zavede. Zadeva gre precej “globoko” in vsebuje tudi nekaj prijemov na ravni kiropraktike, kakor tudi nekaj intenzivnejših intervalov, tako da če ste kot je npr. Lepooka, ki ima raje “božanje”, priporočam, da to maserju vnaprej poveste, da ne bo neljubih presenečenj. Sam imam rad “športno-terapevtski” pristop, zato mi vse skupaj odgovarja. Sem pa po dobri uri tretmaja potreboval kar nekaj časa, da sem prišel k sebi. Občutek teže in prijetne utrujenosti pa me je spremljal še cel večer in precej bolj zgodaj sem se sinoči potopil v globok spanec. Lepooka je včeraj imela troje seans iz paketa za nego obrazain je za razliko od moje ležernosti kar pokala od svežine in sijala.
Sicer pa sem ugotovil še eno manjkajočo storitev v samem Strunjanu in to je lekarna. Če morda kje obstaja, ke vsekakor dobro skrita. Verjetno zdraviliški gostje pridejo do kakih zdravil preko zdravstvenega osebja, a bilo bi dobro, da bi tudi mi lahko kje dobili kak lekadol, kapljice za nos in ostale zadeve, ki so dostopne v prosti prodaji.
Kulinarično nisva neka lovca na trofeje in nsjina pričakovanja bi zlahka zadovoljila tudi ponudba hrane v hotelu. Polpenziona sva se poslužila bolj zaradi tega, da zvečer smukneva kam ven. Kot sem napisal, je ponudba v “Piniji” dobra in hrana je nadpovprečno dobra. Predvsem je pa njena lega njen velik plus, cene pa so nadvse ugodne. Predjed, glavna jed in sladica, poplaknjeno s pomarančnim sokom iz svežih pomaranč, malvazijo radensko in s kapučinom na koncu je za dvoje zneslo nekaj čez petinšestdeset evrov za dvoje, kar smo potem zaokrožili na sedemdeset, saj je bil natakar res odziven, prijazen in je poskrbel za vse najine kaprice. Podobno prijeten ambient je tudi na terasi v “Kamin”-u v Izoli, ki verjetno ponuja najlepši razgled na obali.
Sicer pa ne, nimam fluorescenčnih kopalk. Najlažje me je prepoznati po “navy” opravi (modro-bela s kakim dodatkom rdeče). 🙂
Bili smo na morju.
– že ob prihodu nas je pozdravilo leglo ščurkov.
– ko smo želeli na stranišče, se je to snelo.
– v kuhinji leglo mravelj
– na in ob posteljah leglo stenic in še dodatni ščurki
– ko sem pomivala posodo, je iz odtoka prišel še en ščurek
– nekaj ščurkov nam je prišlo v hrano, čeprav smo vse dobro počistili
– smrad neznosen, ki se ga nismo mogli znebit
Receptorja ali kogarkoli, ki bi mu lahko reklamirali situacijo, ni bilo na voljo.
Forum je zaprt za komentiranje.