Kje so meje literature?
xxxantipedofixxx in podobnim!
Ne bi se oglasila, vendar je vaš nivo komuniciranja pod vsako mero dobrega okusa. Zavoljo tašnih kot ste vi, bi bilo najbolje, da se portal zapre. Govorimo o knjigi Napačna odločitev, vi pa ne poznate drugega kot obrekovanje. Kaj vse boste napisali o meni, ko vam bom priznala, da sem med študijem psihologije spoznala tudi ugotovitve dr. Kinseya (Alfred Charles Kinsey,* 23. junij 1894)?! V svojih raziskavah (analizah) rezultatov anket številnih sodelavcev, se je dokopal do rezultatov, katerih del je Vitan Mal uporabil v svoji knjigi. Tako v besedilu nisem našla ‘napak’, ni pa rečeno, da se strinjam z vulgarizmi, ki jih v romanu kar mrgoli.
Vzela sem si toliko časa, da sem poiskala nekaj razumnejših mnenj o knjigi Vitana Mala na drugih portalih. Sicer pa naj se sam potrudi, saj se že nekaj časa ni nič oglasil. Jaz imam drugo delo. Ciao!
sofia
25. november 2010 ob 17:35:48 V zvezi s komentarji knjige Vitana Mala Napačna odločitev je urednik založbe Škuc Lambda (verjetno jo Kulturno ministrstvo subvencionira z našim denarjem) napisal tole:
Andrej mi je poslal link na neki debatni forum ljubiteljev knjig. Na njem se anonimneži zgražajo nad knjigo Vitana Mala Napačna odločitev, ki sem jo izdal v Lambdi. No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije. En očitek pravi, da gre za pornografsko literaturo. Po moje že iz besede izhaja, da pornografija zajema grafične prikaze, torej risbe, slike, fotografije, posnetke. V literaturi ni nič grafičnega in zame sploh ne more biti pornografska, kvečjemu erotična. Pornografsko poezijo bi lahko našli na straniščih, kjer so zapisi opremljeni z risbami ali kaj podobnega. Tudi opisovanje pedofilije se mi ne zdi nič bolj spornega kot opisovanje umora ali vojn. Sploh pa mi gre zelo počez lov na čarovnice vedno na živce
Še to: Mozetič se v svoji avtobiografiji kar nariše.
neznan
24. november 2010 ob 10:31:39 Dejmo bit realni zakaj je pedofilija kazniva. Ker pedofili spolno zlorabijo otroke, ki se še ne zavedajo pomena spolnega akta. Bistvo tukaj je zloraba.
Kdo koga zlorabi in kdo trpi, če je opisan namišljeni spolni akt? Kdo trpi, če slikar nariše nagega otroka? Ob predpostavki, da umetnik uporabi domišljijo in ne sloni na resničnih dogodkih? Pedofilija je ratala tak tabu, da bo počas že govorit o njej kaznivo.
Da bi pa mladi brali in se ob tem pokvarili :))) Dej bodite normalni, dans mulc vtipka čudežno besedo sex v Google in se v pol ure nauči o seksu tolk, da lahko staršem instrukcije nudi …
baldrick
24. november 2010 ob 10:15:32 absolutno premalo podatkov, da bi se lahko kakorkoli opredeljeval. Celoten prosti spis (v Delu) pa je avtoričin bias, na katerega se človek težko povsem opre.
Spolnost v literaturi je vedno lahko problematična, marsikaj pa je odvisno tudi od tistega, ki to bere. Marsikateri odrasli v stiku s spolnostjo v literaturi, potem navzven odreagira precej naučeno in po lastnem mišljenju okolici všečno, zvečer v postelji pa se mu po glavi podi vse kaj drugega. Zato je zelo težko ločiti deklarativno osebno javno opredelitev strokovnih “referenc” od resnično strokovnega komentarja. V sestavku je vsega na voljo veliko premalo.
Zapisi Vitana Mala že desetletja nihajo med prikrito in odkrito pedofilsko pornografijo. Niti en njegov zapis (literatura to pač ne more biti) ne zmore teme, ki se ne bi dotikala (namerna besedna igra) dečkov v starosti tam nekje okoli deset let. Z leti se je ta ostareli zapisovalec razkril kot okoreli zagovornik pedofilije. Ob vsem upoštevanju literarne svobode pa velja:
– zapisi Vitana Mala niso otroška literatura, niti odrasla literature nasploh, temveč spadajo v specifično kategorijo pedofilske pornografije;
– zorni kot zapisovalca je skrivenčen – vedno je za pedofilske izkušnje na nek način “kriv” tudi fantek, kar, verjetno, v zapisovalčevi nezdravi domišljiji odvezuje, vsaj delno, odraslega pedofila, ki občuje s fantkom; ali to lahko vpliva na mladoletnega bralca, pa prepuščam strokovnjakom
– najbolj skrivenčeno pa je zapisovalčevo opravičevanje pedofilije, čemur je samo na tem forumu posvetil okoli deset strani; njegovi “argumenti” so enostavno grozljivi – v smislu, to se je dogajalo, to se dogaja, torej to je v redu in jaz sem osamljeni junak, takorekoč preganjani heroj, ki se bori za pravico do pedofilije, saj to je ja nekaj normalnega. Tako nekako kot bi zagovarjal kanibalizem, ker je bil svojčas (v kameni dobi) vsesplošen in se občasno pojavlja tudi danes (med sociopatskimi morilci predvsem).
– skratka problem zapisovalca Vitana Mala je v tem, da so njegovi zapisi napačno uvrščeni (ker spadajo v prikrito ali odkrito otroško pornografijo) ter v tem, da javno zagovarja pedofilijo, ki je kaznivo dejanje v vsem kulturnem svetu; kar podkrepljuje z izkrivljenimi izseki in citati iz zgodovine in raziskav.
Skratka, pornograf Vitan Mal ima pravico da gomili svoje pedofilske zapise in zagovore, tisti, ki ga berejo pa imajo pravico da ga uvrstijo kamor spada – med pedofilske pornografe.
ker knjige še vedno nisem prebral, se same teme ne želim dotakniti, je pa ta že brez nedoslednosti dovolj razgreta, da bi je prenesla še več. Namreč, tudi urednik zbirke lambda, ki si tega že s pozicije moči ne bi smel privoščiti, kaže precejšno mero nepoznavanja materije, ki jo očita drugim.
recimo: nisem strokovnjak, a prvo zgoraj podčrtano čisto etimološko najverjetneje ne drži;
The word derives from the Greek πορνογραφία (pornographia), which derives from the Greek words πόρνη (pornē, “prostitute” and pornea, “prostitution”), and γράφω (graphō, “I write or record,” derived meaning “illustration,” cf. “graph”), and the suffix -ία (-ia, meaning “state of,” “property of,” or “place of”), thus meaning “a written description or illustration of prostitutes or prostitution.”
drugo podčrtano pa je vsaj hudo poenostavljeno, če že v celoti ne zgreši bistva. Mislim, da se že v osnovi ni pomembno spraševati KAJ, ampak KAKO se naj kaj opisuje, oziroma izvirni greh ne leži v tematiki, ampak načinu.
Mimogrede, deset strani pedofiliade pisarja Vitana Mala na tem forumu je prestreljeno s tolikšnim številom napak, da mi ni jasno ali imam opravka z nekom, ki ne zna tipkati (kar je tudi za pisarja malo čudno) ali pa z nekom, ki je četrt pismen. Spodaj objavljam samo tipkarske zablode (v logiko njegovega pisoarjenja se ni moč spustiti, ker ne obstaja) in to samo iz zapisov pisarja na to temo na tej strani:
brez najamnjših zadržkov… Oresenetilo me je…. pismo učiteljkice…..zaradi njene vsebibne …s polnim imenom in riimkom)… japoncev …tvega obosjanje…polnega maniaka …Goebles je napisal… noovice niso pisale… na njegovfi šoli …dokončno doozorela odločitev …ne svetujejio mladim bralcem… trinajstlentnikom ponujajnje spolnih uslug… potrjjuje ugotovitev …skupnegaa z zlorabiteljem…pri vsej stvati … Gospej Neji …veselja do razsikovanja …odobju odraščanja …ne prilčakujem …za literarturo… dvanahstletnik …slovenski pisateljj e v ….inkvizatorjev…ka katere jPedoifili …. ki je nevarem …pohotneža in povarjenca… zlorabitelji …čeoprav se zavedam aboslutno…. preklemano dolgčasno ….miljonov evrov ….berasško palico …. občutlivejše živčne… izbral vojo spolno … Doobro pa mu američani… anketašev …američani in francozi …slovenci…Še angleci …To pa ne pomeni poziv ‘alo,…
Pakajpotem, sklepam, da se za vami skriva Milena Mileva Blažič, ali pa ste kako drugače njena podaljšana roka. Nismo še pozabili njene javne gonje po medijih, s katerimi se je spravila nad delo Franceta Bevka Pestrna, mojo Nedokončano zgodbo (čeprav ni bila namenjena otrokom) in še neko pripovedko (avtorja se ne spomnim) O veverici in dveh storžkov. Za vsa tri dela je navedla, da opevajo pedofilijo.
Kar pa se pisarja tiče in vaših ostalih podtikanj, bom še jaz malo nesramen. Verjetno v življenju ne počnete drugega kot da “jeste, sirjete in spite”, sem jaz napisal 38 knjig, od katerih so bile skoraj vse na seznamih za bralno značko ali domače branje. “Pisar” je tudi avtor knjige Teci, teci, kuža moj, ki so jo poznavalci literature uvrstili med 50 najboljših del za mladino od Primoža Trubarja naprej, čeprav mi je veliko bolj uspela Žigana. Moje zgodbe in filmski soscenariji so državi prinesli nekaj miljonov evrov, itd. Doma imam pisma otrok, ki se spominjajo mojih obiskov na šoli in hvalijo moje pisanje … Dejansko nisem nikoli hrepenel po slavi in mi je vseeno ali mi rečete pedofil ali kako drugače. Vem kdo in kaj sem, najpomembneje pa je to, da mi šalabajzerji vašega kova ne kratijo spanca. Spim namreč mirno in spokojno in to je glavno.
P.s.: Ker me s takšnim veseljem polivate z gnojnico, vam vržem še eno kost. Vem, da boste svoj bes spet usmerili vame, čeprav je stavke izrekel znameniti psihoanalitik Sigmund Freud: Moški ali ženska, ki trdita, da si nista niti enkrat v življenju zaželela v posteljo z mladoletnim sinom ali hčerko lažeta ali pa nista normalna.
Oprostite, zapisal sem dve storžkov namesto storžkih. Po vaše ,pakajpotem, so tiskarske napake smrtni greh, čeprav priznam da s pisanjem preveč hitimin to mi dejansko ni v čast.
Pa še to: Preberite Dnevnik nedolžneža in spoznali boste, da je moj roman Napačna odločitev nedolžna uspavanka v primerjavi z Duvertovo bombo. (Mojstrovina je izšla malo pred mojim ‘skropucalom’) Ste gledali včeraj Pokvarejene slike? Lahko bi se iz njih kaj naučili! Sicer pa bi se vi v Cincinnatiju počutili kot doma!
Pilgrim, Vašemu dopisu dolgujem še moje lastno razumevanje pornografije. To so dejansko odvečni stavki, nekakšen nepotreben privesek ali balast k pripovedi, ki niso bistveni za potek same zgodbe, ampak so namenjeni izključno spolnemu vzburjanju bralca. Sodim, da takšnih odvečnih stavkov v romanu Napačna odločitev ni, prej bi rekel, da posamezni prizori (predvsem nasilje) prej prikličejo v želodec neprijeten ščeget kot pa kaj drugega. Zato imam za najbolj točen in korekten zapis mnenje gospoda Mozetiča na zadnji strani knjige: … Erotične situacije, ki so ponekod potencirane prav do grotesknosti, nas naravnost silijo k samorazmisleku, k vprašanjem o svobodnem seksu, prepovedih in sprevrženosti – nekoč in danes, drugje in pri nas.
Pakajpotem, pozna se, da sem se šele po nekaj dneh vrnil k portalu, saj sem z zamudo našel še eno vašo zlobno trditev. Moji junaki niso stari deset let, med njimi prevladujejo dvanajst in trinajstletniki, kar dokazuje, da knjig sploh niste brali in da me obsojate na pamet (kar pa je sploh značilno za inkviticijo). In kaj boste rekli na trditev znanca, psihologa, v zvezi blatenjem mojega dela: “Razumeti moraš njihovo lajanje. Radi bi počeli stvari, ki jih očitajo tebi, pa se jih ne upajo!” Gre torej za nekakšen samoobrambni mehanizem …
Pisar Vitan Mal na vsako podkrepljeno trditev odgovarja z argumenti ad hominem, pa četudi osebe ne pozna. Ne zanikam da pisarjevi doneski niso popularni in filmi, katerih scenariji slonijo na njih poznani (čeprav si pisar pripisuje kar celotne zasluge za te “njegove” filme). Nikakor pa ne odgovori na dejstvo, da se vsi njegovi spisi vrtijo okrog dečkov v pred-adolescenci; nekateri spolno nevtralno, drugi eksplicitno in najbolj eklatantni med njimi obsceno. Spodaj prilagam (v angleščini) iz Wikipedije definicijo Vrhovnega sodišča ZDA o tem, kaj je obsceno, kot tudi Pogojni protokol o otroški pornografiji, katerega podpisnica je Slovenija. Sestavki Vitana Mala, o katerih razpravljamo na tem forumu so po teh definicijah obsceni in otroška pornografija (toliko da mi ne bi pisar očital da govorim na pamet.) In to sta le dve definiciji iz pravne ureitve oziroma mednarodnega prava; če bi naštel vse, bi bil forum odločno premajhen.
Podredno, zaradi zabave pa še to:
“ki so jo poznavalci literature uvrstili med 50 najboljših del za mladino od Primoža Trubarja naprej,” = nisem vedel, da je Primož Trubar pisal beletristiko za mladino in se za ta podatek, ki razodeva pisarjevo erudicijo, zahvaljujem.
Iztrgani citat Sigmunda Freuda o tem kaj ljudje občasno mislijo in otroška pornografija ter zagovarjanje pedofilije imata lahko nekaj skupnega samo v zelo čudno urejenih možganih.
Mimogrede, opažam, na podlagi izostalih tipkarskih zalomov, da je pisar doumel uporabo urejevalnika besedil in mu za ta intelektualni vzpon čestitam :-)).
MILLER TEST
8.The Miller test was developed in the 1973 case Miller v. California.[2] It has three parts:
Whether “the average person, applying contemporary community standards”, would find that the work, taken as a whole, appeals to the prurient interest,
Whether the work depicts/describes, in a patently offensive way, sexual conduct specifically defined by applicable state law,
Whether the work, taken as a whole, lacks serious literary, artistic, political or scientific value.[3]
The work is considered obscene only if all three conditions are satisfied.
Optional Protocol on the Sale of Children, Child Prostitution and Child Pornography
Child pornography is any representation, by whatever means, of a child engaged in real or simulated explicit sexual activities or any representation of the sexual parts of a child for primarily sexual purposes.
The Convention generally defines a child as any human being under the age of 18, unless an earlier age of majority is recognized by a country’s law.
1. Zapisal sem “tam nekje okoli deset let”, ne pa deset let; razlika je pismenim jasna
2. Pravilno je inkvizicija, ne pa “inkviticija”
3. Argument, da če je nekdo proti nečemu, potem za prmejduš velja, da si prav to želi ali to je, je zguljen in dokazano napačen do te mere, da ga v resnem dialogu nihče več ne uporablja.
4. O tem, da ima pisar znance, ki podpirajo njegovo otroško pornografijo in javno zagovarjanje pedofilije pa prav nič ne dvomim….
Ker se Vitan Mal stalno skriva pred jasno zastavljenimi vprašanji in skuša razprave vedno spreobrniti tako, da na vprašanja ne odgovori, sem si vzel čas in analiziral samo najbolj eklatantne, čudaške, da, celo odurne in odvratne trditve, ki jih je zakrivili samo na tej strani; tako se ne bo mogel igrati obččajne skrivalnice, saj so izjave njegove, trditve (večinoma) jasne in zaključki potemtakem enostavni.
Pisarjeve izjave so v poševni pisavi.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………
1.
Drugič pa laj več o spolni zlorabi in pedofilih, saj javnost dobesedno beži od te tabu teme in se zadovoljuje s popolnim nepoznavanjem omenjene problematike. Še to: Naloga pisateljev je, da odkriva rak rane družbe v kateri živi, pa čeprav s tem tvega obosjanje če ne že kar izobčenje. Jaz imam čisto vest!
Torej, po Vitanu Malu slovenska družba beži od teme o spolni zlorabi in pedofiliji? Ne glede na to, da se število diskusij, znanstvenih razprav ipd. kot tudi kazenskih prijav s tega področja veča iz leta v leto; ozrimo se samo na prostovoljna in humanitarna združenja, ki nudijo tovrstno pomoč, katerih število v zadnjih dvajsetih letih skokovito naraslo. In, za Vitana Mala, ki ima čisto vest (kar stalno poudarja), je nepoznavanje resnične, mile in ljubeče pedofilije rak rana Slovenije? Halo, logika?
2.
V romanu Napačna odločitev sem opisal dva pederasta. Nenasilni profesor Jakob spravi Tadeja v posteljo. To ni težko, saj fant ve kaj ga skrbi, le vseh tehnik praskanja še ne obvlada. Profesor ga navduši za oralno spolnost. Njuna ljubezen temelji na zaupanju in prijateljstvu. Profesor se zaveda, da ne more pričakovati od Tadeja, da bi se ta zaljubil vanj, dobro pa ve, da fant uživa v spoznanju, kako ga profesor ljubi, da ne rečem – obožuje. Čuti se celo za večvrednega od vrstnikov, ki takšne ljubezni ne poznajo. Zadevo zaplete Mortimer, pederast, ki se požvižga na blagor Tadeja in ga grobo posili. …Prav zavoljo tega sem želel v knjigi poudariti, da nenasilno ljubljenje (masturbiranje, oralna spolnost) med profesorjem in Tadejem za slednjega ni škodljiva, saj si zaupata, se spoštujeta in profesor fanta dobesedno obožuje,
Lucidna pisarjeva analiza nam je razodela, da je profesor spravil fantka v posteljo, za kar je na nek način kriv tudi fantek, ki: ve kaj ga skrbi, le vseh tehnik praskanja še ne obvlada. Profesor zaradi tega ni pedofil, je le „navdušitelj”, ker je fantka navdušil za oralno spolnost??? In temu ponovno sledi kazanje s prstom na „krivdo” žrtve pedofilije in s tem na upravičevanje profesorjeve „oralne pedagogike”: fant uživa v spoznanju, kako ga profesor ljubi, da ne rečem – obožuje. Čuti se celo za večvrednega od vrstnikov, ki takšne ljubezni ne poznajo. Skratka žrtve pedofilije dobijo takorekoč dodano vrednost, so večvredne. Mimogrede moram navesti, da po 183 KZS se pedofilija med učiteljem in mladoletno osebo kaznuje kot kvalificirano, posebej zavrženo dejanje: (3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Ta odstavek bi zaključil le še z vprašanjem, kaj pomeni „blagor otroka, ki se konča z grobim (najbrž za razliko od „nežnim”) posilstvom – da je otrok v pedofilskem odnosu tako rekoč blažen?
3.
Pisar je v svojih besedilih na dolgo in široko razplastil nekakšno lestvico pedofilov; pederasti, pedofili in efebofili in kaj jaz vem še kaj – kot da gre neko dovoljeno kategorizirano dejavnost – na nek način za tradicionalni ceh z vajenci, pomočniki in mojstri, morda celo z državnim pedofilskim izpitom vred? Na takšno kvaziznanost lahko odgovorim le z enako resnostjo – ko bodo kateregakoli iz te pedofilske lestvice obsodili na zapor, bodo, vsaj v Sloveniji, vsi postali Dobo-fili oziroma Dobo-fobi :-))
4.
najbolj pomembno to, da ljubezen s profesorjem Tadeju ne zapusti niti najmanjših kvarnih posledic v njegovem odraščanju in kasnejši odraslosti Zanesljivo se ne zapije niti zadrogira … OK, po trditvah pisarja, pedofilije pravzaprav ni, to je le „ljubezen”, oralno občevanje z otrokom je pa „navdih”, in ne povzroča nobenih posledic, celo več, deluje kot serum, protistrup alkoholu in drogam. Skratka psihološko in fiziološko ter celo sociološko je pedofilija condictio sine qua non za vsakega „mladiča”., če hoče biti srečen in zdrav.
5.
Medtem ko NENASILNA ljubezen med odraslim in mladostnikom slednjemu ne povzroča stresa, pa je vprašanje, kako je z analno ljubeznijo. Skoraj prepričan sem, da tako nenasilna kot nasilna (posilstvo) prinaša podoben rezultat. Prostata pri moškem ponuja enako intenzivne občutke kot točka G pri ženskah.
Pisar, ki je postal, kot kaže, tudi seksolog, najprej ponovi svoj znanstveni donesek, „da pedofilija ne povzroča stresa”. Nato pa preide na vprašanje analnih odnosov nasploh in zabriljira z „znanstveno” ugotovitvijo, da je prostata isto kot G točka pri ženskah. Glede na njegova predhodna besedičenja o tem, da le on in samo on razkriva rak rano nerazumljene pedofilije, pričakujem od njega še spev o raku na prostati, ki je enak raku na G točki. Pobje so še bolj občutljivi za dražljaje, zato je razumljivo, da si je Tadej po ozdravljenju posledic posilstva znova zaželel analnega ljubljenja…. Žrtev se nikoli ne zaljubi v posiljevalca. Lahko bi rekel, da se je Tadej zaljubil v njegovo spolovilo. Pazi ti tega Tadeja, barabinski fant je občutljiv za dražljaje in zato soodgovoren za posilstvo in prva reakcija po tem ko je bil posiljen je zato bila, da je hotel nov analni odnos, ker je – zaljubljen v spolovilo!!! Kva? Kajti „znano” je, da so žrtve posilstev „krive” za posilstvo, in da takoj, ko zlezejo iz bolniške postelje, hočejo (verjetno zaradi posilstva) neizprosno hitro nov spolni odnos. Da je torej posilstvo nekakšen pogoj za zdravo spolno slo. Ne znam določiti, s čim vsem je pisar tu v nasprotju; vsekakor je njegovo argumentiranje enostavno odvratno, prevladujoča tema pa spet nekakšna „sokrivda” fantkov za pedofilski odnos, tokrat z dodatnim biserom o prevladujoči nuji žrtve posilstva po takojšnjem nadaljnjem seksu. Brrrrrr…..
6.
„Tudi pobje, ki si s prostitucijo povečujejo žepnino, ne odnašajo s “seans” nikakršnih usodnih posledic (razen da so potrošniško okuženi),”
Lahko samo rahlo utrujeno ponovim, da mladoletniki, ki se ukvarjajo s prostitucijo pač odnašajo zelo usodne posledice (razen po mnenj dr.hon.causa pedofilije Vitana Mala). Kot tudi da pogosto končajo okuženi z vse čim drugim, kot pa s potrošništvom.
7.
Torej jih je več kot 84 od sto (pedofilov) takšnih, ki otrokom niso niti malo škodljivi. Še več: mnogi so otrokom koristni, saj vodijo razne izvenšolske dejavnosti. Torej, pedofili so za otroke koristni, ker vodijo „izvenšolske” dejavnosti. Hja, so dejanja, ki jih pač ne morejo počenjati v okviru šole temveč le izven nje… (črn humor).
8.
Edini namen mojega knjižnega pisanja je, da se tej polovični sliki najbolj črnih zlorab doda še druga polovica nebolečih druženj (Tadej: profesor), No pa smo tam, EDINI namen pisarja je, da se podobi zlorab pedofilije doda druga polovica (kako druga, če je prva polovica drugačna, ni neboleča) „nebolečih druženj” – beri pedofilskih odnosov – kamor najbrž spada tudi „navdih” profesorjevega oralnega občevanja s fantki. Oh, ja….. namenskost pisoarjenja Vitana Mala je torej dokazano, po njegovih lastnih besedah, EDINO IN SAMO opravičevanje pedofilije – in samo to in nič drugega. Predlagam, da v knjižnicah dodajo poleg mladinske literature še razdelek za pedofilijo, da ne kdo pisarja pedofilije mešal s pisatelji mladinske literature.
9.
Knjiga je namenjena … tudi pedofilom…vendar z blagohotno, a sila pomembno pripombo, da je analni akt daleč na zadnjem mestu pedofilske letvice spolnega zadovoljevanja.
Pisarjevo blagohotno, silno pomembno razodetje je, žal, v nasprotju s policijskimi raziskavami in njihovimi ugotovitvami kot tudi z rezultati obdukcij žrtev pedofilov…
1o.
„Da, prav je, da razpravljamo! O prijaznem stričku, ki ob odsotnosti staršev ponudi radovednežu pisano paleto spolnih potešitev, da si izbere tisto najljubšo, in jo potem izvajata v nepopisno zadovoljstvo obeh.”
Ha, torej nimamo opravka s pedofilijo, temveč z nekakšno ponudbo in povpraševanjem, pri katerem „prijazni strički” ne občujejo s svojimi mladoletnimi sorodniki, temveč se tako rekoč žrtvujejo v dobro otroka v nepopisno zadovoljstvo vesolja. Skratka, „Nečak, greva seksat v posteljo” je pravzaprav nadgradnja najlepšega kar se lahko fantku v njegovem otroštvu pripeti. In to naj bo resna razprava? Lahko še jaz nekaj takšnega? „Dotik doktorja, ki je v Auschwitzu določal, kdo gre takoj v plinsko celico in kdo bo ostal še nekaj časa živ kot suženj, je ponudil drgetajočim taboriščnikom pisano paleto užitkov, ki so jo izvajali v nepopisno zadovoljstvo.” Mmmmm…..
11.
In bilo je jasno ugotovljeno, da ima ne tako malo predpubertetnikov in pubertetnikov spolne izkušnje (trajale so do njihovega 14. ali 15 leta starosti) s starejšimi osebami da pa te niso bile nasilne in na njih niso pustile niti najmanjših travm ne v odobju odraščanja ali kdaj kasneje…. Banalno rečeno, če pobje ne šlatajo punc, oziroma punce šlatajo njih, se šlatajo med seboj, če pa se pojavi še kakšen prijazen striček, veselje in zagnanost še narasteta, ko se med njimi vzpostavi stik prijateljstva in zaupanja….Potem lahko razumete tudi njihovo hvaležnost in zadovoljstvo če slučajno naletijo na poduk prijaznih stričkov da ne bom rekel ravno dedkov.
Ojoj… že spet…pedofilija je po našem pisarju zdravilna kurativa v mladosti, za katero so krivi fantki, ker se radi „šlatajo”; in prijazni strički so edini protistrup za to…. (upam da pisar nima veliko mladoletnih nečakov).
Pedofile torej ne bi smeli preganjati, temveč bi jih morali nagrajevati in zaposlovati v zavodih, ki se ukvarjajo z mladino. Hmm….
12.
Kar pa se nagrad tiče, …, mi jih ta družba ni podelila niti za Srečo na vrvici niti za Ta grajskega, Žigano … torej je ne prilčakujem niti za moj doprinos k raziskovanju spolnosti mladih
Neverjetno, dr. honoris causa pedofilije ni dobil, in kot kaže ne bo dobil nagrade za njegove vrhunske doneske k raziskovanju spolnosti mladih. Sramota! In to danes! Zakaj smo se pa borili! Zakaj smo vstopili v EU! Mimogrede, knjižne nagrade dobijo pisatelji, ne pa pisarji, zato je užaljenost Malovega Vitana neutemeljena… Ostal bo pač pedofilski Koseski slovenske literarne zgodovine.
13.
Pa še nekaj: ljudje se navdušujemo nad mladički psov, mačk, nad piščančki, kužki, bambiji, navdušenja nad našimi mladiči pa ne smemo pokazati. Takoj si pokvarjenec, izmeček, pedofil! Kakšna dvojna merila!
Tako je, tudi ljudje imamo samo mlade, nimamo otrok. Mati skoti ali povrže, fantek ali punčka sta le mladiča, kot so npr. psički, in kot takšne ju lahko jemljemo v naročje, božamo kjerkoli, skratka počnemo kar hočemo z njimi. Eureka, če nam ne bi Vitan mal’ odprl oči, tega ne bi nikoli izvedeli. Edino mi ni jasno ali je to neverjetno učeno razkritje znanstveni preboj na področju seksologije ali biologije ali zoofilije???
14.
ko zrelost pride za telesnostjo, glava vedno prevlada telo – morala, ki lahko uniči tako življenje kot duševnost
Torej, ko si zrel in živiš med drugim svojo spolno življenje zavestno in odgovorno, je to morala, ki ti bo uničila življenje in duševnost. Po stališču pisarja (ki še ni dobil nobene nagrade, grrrr), je torej edino pravilno nekaj nasprotnega, torej nemorala, pri kateri telo prevladuje nad glavo, neodgovornost nad odgovornostjo, id in ego nad superegom itd. Kjer je živalskost cilj, človeškost pa zmota… Bo že držalo, saj pisar trdi „Ni mi nerodno če me imate za zagovornika pedofilov, pederastov in efebofilov! Še celo ponosen sem.” Upam da za to obstaja posebna bralna značka. In glede na obtožbe iz leta 2000 je še zelo zanimiv zapis Mal Vitana, „Ne verjamejo, da njihov miljenec drka že od šestega leta ali pa še od prej. Ali da mu pri dvanajstih letih sila godi, ko neznanec pohvali njegovega metuljčka tam spodaj. Pusti se celo fotografirati in ob silni hvali sam od sebe metuljčka poveča v metulja.”
Hmm…. kaj je že bilo takrat… nekaj o fotografijah ali ne? Freudovski spodrsljaj?
15.
Po prvi verziji bi moral Tadej umreti že med strastnim ljubljenjem s tovornjakarjem – ta bi ga v resnici zadavil med sado-mazohistično seanso na pobov predlog (seveda ta ni mislil, da bo moral umreti), da bi čutil pobov veličastni orgazem med odhajanjem iz solzne doline. Zakopal bi ga kar ob cesti. Potem pa sem si rekel, čemu bi kaznoval fanta s smrtjo samo zato, ker je postal odvisnik od odraslega falusa.
Halo? Spet fantkova krivda, da „prisili” tovornjakarja da ga posili in ubije, da bi čuti „veličastni orgazem med odhajanjem iz solzne doline”??? Le kdo, razen pisarja Mala, lahko zapiše takšen opravičevalni kretenizem v najbolj sluzastem kičastem slogu (odhod iz solzne doline, odvisnik od odraslega falusa – huh?).
Za zaključek
„In kaj naj jaz potem počnem v nebesih, za božjo voljo?! Raje grem k peklenščkom. Stare bom nagnal h kotlu, jaz pa se bom v miru zabaval s prepotenimi hudički, le noge jim bom prej pobril.“
Edina pisarjeva izjava, ki jo v celoti podpiram.
PAKAJPOTEM, res ste si vzeli veliko časa za takšno ‘analizo’ mojega pisanja. Kapo dol, vam sporoča pisar.
1. Da večina ljudi beži od problema pedofilije je dejstvo. Dovolj, če pogledam vaše pisanje. O dr. Kinseyu ne veste nič, pa so njegove teze bistvene za razumevanje spolnosti tako pri moških ženskah kakor tudi otrocih.
2. Vse kar sem zapisal še enkrat podpišem. Le tistih vaših navdušiteljev ne in kazanja s prstom na žrtev, ker je to vaše maslo.
3. Vidite, da še ne obvladate vsega. Pedofili se navdušujejo nad otroci do desetega leta starosti, pederasti nad mladimi do petnajstega leta, efebofili pa od petnajstega naprej. Čeprav veljajo glede efebofilov tudi drugačne starostne omejitve, a pustimo to. (Tako, da me boste lahko zmerjali s pederastom in ne pedofilom, čeprav mi pedofil zveni lepše.
4. Strinjam se s Kinseyevim spoznanjem in ne vašim.
5. Spet prikrajate po svoje. Vse sem točno opisal. Analna spolnost z mladoletnikom lahko vpliva na njegovo kasnejšo spolno usmerjenost. To je tako kot je dve in dve štiri. Žal mi je, če se s tem ne morete sprijazniti.
6. Tu vam dam prav. Bolezni so dejanska nevarnost. Vendar pa sem jaz imel v mislih psihične težave, stres in tako naprej, do česar pa ne prihaja, to se začuda strinjate tudi vi. (Pa sva našla točko mirnega razhoda.)
7. Nasmehnem se z vami. Podatki so točni – tokrat s strani francoskih kriminalistov. Zakaj francoskih? Ker ne vem, če je kdo pri nas že izdelal to statistiko. Tako celo vem, da je življenjsko nevarnih za otroke 2% zlorabiteljev od 15,8, se pravi da je takšnega monstruma treba iskati med tisoč, ker ga med stotimi ni.
8. Spet potvarjanje resnice. Tokrat ni vredno mojega pojasnila.
9. Ste v zmoti. Analni akt je na zadnjem mestu lestvice – uradni podatki policije in ne čvek za šankom.
10. Ni vredno mojega komentarja.
11. Tako pač je, vendar nisem nikoli omenil kakšnega nagrajevanja ali zaposlovanja … So pa moji podatki točni, podprti s Kinseyevo tezo.
12. Pisarju je vseeno če je pozabljen že jutri. To sem že večkrat rekel. Ni potrebno niti to, da bi bil Koseski.
13. Dejstvo je, da se ljudje danes ne upajo več objeti ali poljubiti lastnega otroka na ulici, ne da bi imel pri tem občutek, kako ga imajo mimoidoči za pedofila. (Zelo bi se bal, če bi šli mimo na primer vi!)
14. Stavek ki ste ga navedli sem že jaz pobral od nekoga drugega na spletu. Torej nisem dolžen razlage. Kar pa se tiče ostalega je podtikanje oziroma potvarjanje resnice.
15. Uporabil sem medicinske ugotovitve in sklepam, da te niso napačne. Kretenizme prihranite zase. Če pač stvar odklanjate je to vaša pravica. Ne zaletavajte pa se vame, ker sem preštudiral zadeve preden sem se lotil pisanja. In ne štejte spet slovničnih in pravopisnih napak, ker sem že zaspan in imam polno glavo dopisovanja. Drugače pa je čisto prijetno kramljati z vami, ko ne bi bili tako zazrti v svoj prav. Pisar tudi upa, da se ne bova srečala v peklu. Pokvarili bi mi veselje. Kar v nebesa pojdite,
to si tudi zaslužite.
Pa še malo o Kinsey-u
Glede na to, da pisar otroške pornografije in samozvani prvak zagovarjanja sprevrženega kaznivega dejanja pedofilije stalno ihtavo opleta z nekakšno znanostjo, ki naj bi opravičila pedofilijo kot samoumevno in celo za otroka koristno početje, je nastopil čas .da pogledamo še te njegove „argumente”. Pa se hitro izkaže, da se opira samo na dve publikaciji, Kinsey-a in na neko anonimno kobajagi znanstveno delo, ki ga naj bi sestavili francoski kriminalisti, zadolženi za boj proti pedofiliji (?). Ker anonimnih znanstvenih biserov francoskih policistov pač ne morem komentirati, sem pobrskal naokoli samo glede Kinsey-a.
Alfred Kinsey je bil ameriški biolog, insektolog in zoolog; zaslovel pa je kot seksolog, z izdajo dveh študij, Sexual Behavior in the Human Male leta1948 ter leta 1953 Sexual Behavior in the Human Female. Vitan Mal svojo kvaziznanost pobira predvsem iz zloglasnega 5. poglavja prve knjige, ki se ukvarja z spolnostjo otrok med 8 meseci (!) in 15 leti. Šele po letu 2000 je prišlo na dan, da je večina tega poglavja skoraj dobeseden prepis „opazovanj” pedofila z imenom Rex King, ki je zlorabil najmanj 800 deklic in dečkov in o tem vodil natančen „znanstveni” dnevnik. Celo doktor Kinsey-evega inštituta je pred kratkim potrdil, da je Kinsey načrtno zbiral podatke samo od tistih pedofilov, ki so svoje žrtve merili, štopali reakcije nasilja z uro, podrobno opisovali itd. Priporočam študijo na naslovu: sweetliberty.org/issues/bless/kinsey.htm Ostale podatke je prispevalo nekaj sto obsojenih pedofilov ter anonimno združenje pedofilov. Pravi biser tega poglavja pa je donesek pedofila iz Nemčije, ki je zlorabil nekaj sto otrok, pred tem pa je bil SS komandant poljskega geta. Kako so lahko opisi zločinov s strani pedofilov zanesljiv statistični podatek, mi je pa tuje do te mere, da ne bom komentiral.
Kinsey je vedel, da, med drugim, Rex King, nemški pedofil in člani združenja pedofilov nadaljujejo svoje grozljivo in kaznivo početje, vendar ne samo da ni nič ukrenil, korespondenco s temi aktivnimi zločinci je mirno nadaljeval. Mimogrede, to priznava tudi njegov inštitut, čeprav Kinsey-evo početje seveda zagovarja. Oglejte si fathersforlife.org/culture/kinsey1.htm
Peto poglavje je zloglasno tudi zaradi sloga; ta močno spominja na slog našega staroste slovenske otroške pornografije, le da je bolj učen. Objavljam samo izsek, za katerega se je kasneje izkazalo da ga zapisal množični posiljevalec otrok Rex King, Kinsey pa ga je ponovil in objavil kot „znanstveni izsledek”. Skratka studljivi samovščeni opis posilstva otroka s strani pedofila , je postal naenkrat “znanost” o otroškem orgazmu, kot citiram iz Kinsey-a:
Extreme tension with violent convulsion: Often involving the sudden heaving and jerking of the whole body. Descriptions supplied by several subjects indicate that the legs often become rigid, with muscles knotted and toes pointed, muscles of abdomen contracted and hard, shoulders and neck stiff and often bent forward, breath held or gasping, eyes staring or tightly closed, hands grasping, mouth distorted, sometimes with tongue protruding; whole body or parts of it spasmodically twitching, sometimes synchronously with throbs or violent jerking of the penis. … A gradual, and sometimes prolonged build-up to orgasm, which involves still more violent convulsions of the whole body; heavy breathing, groaning, sobbing, or more violent cries, sometimes with an abundance of tears (especially among younger children) ..
Da je poglavje, katerega edini temelj so slabost vzbujajoča natančna poročila otroških posiljevalcev glavna znanstvena podstat pisarja Vitana Mala, me nikakor ne preseneča. Da je pisec tega dela zavestno prikrival posiljevalce otrok tudi ne. Preseneča me samo, da se nihče ne oglasi in pojasni, kakšna je ta vsemogočna znanost, ki jo Vitan Mal navaja ko je to potrebno in ko to ni in na podlagi katere vzvišeno popuje o tem, da je pedofilija nekaj tako zdravega in potrebnega za otroke, da edino idioti tega nočejo sprejeti….
p.s. Posebej pa priporočam drjudithreisman.com/meehan.html in dokumentarec Kinsey’s pedophiles, ki ga najdete na Youtube.
Pa še malo o Kinsey-u
Glede na to, da pisar otroške pornografije in samozvani prvak zagovarjanja kaznivega dejanja pedofilije stalno ihtavo opleta z nekakšno znanostjo, ki naj bi opravičila pedofilijo kot samoumevno in celo za otroka koristno početje, je nastopil čas da pogledamo še te njegove „argumente”. Pa se hitro izkaže, da se opira samo na dve publikaciji, Kinsey-a in na neko neznano in anonimno kobajagi znanstveno delo, ki ga naj bi sestavili francoski kriminalisti, zadolženi za boj proti pedofiliji (?). Ker neznanih znanstvenih biserov francoskih policistov pač ne morem komentirati, sem pobrskal naokoli samo glede Kinsey-a.
Alfred Kinsey je bil ameriški biolog, insektolog in zoolog; zaslovel pa je kot seksolog, z izdajo dveh študij, Sexual Behavior in the Human Male leta 1948 ter leta 1953 Sexual Behavior in the Human Female. Vitan Mal svojo kvaziznanost pobira predvsem iz zloglasnega 5. poglavja prve knjige, ki ukvarja z spolnostjo otrok med 8 meseci (!) in 15 leti. Šele po letu 2000 je prišlo na dan, da je večina tega poglavja skoraj dobeseden prepis „opazovanj” pedofila z imenom Rex King, ki je zlorabil najmanj 800 deklic in dečkov in o tem vodil natančen „znanstveni” dnevnik ki ga je z veljem delil z Kinsey-em. Celo doktor Kinsey-evega inštituta je pred kratkim potrdil, da je Kinsey načrtno zbiral podatke samo od tistih pedofilov, ki so svoje žrtve merili, štopali reakcije na nasilja z uro, podrobno opisovali itd. Priporočam študijo na naslovu: sweetliberty.org/issues/bless/kinsey.htm Ostale podatke je prispevalo nekaj sto obsojenih pedofilov ter anonimno združenje pedofilov. Pravi biser petega poglavja pa je dejstvo, da je v njem tudi donesek pedofila iz Nemčije, ki je zlorabil nekaj sto otrok, pred tem pa je bil SS komandant poljskega geta. Kako so lahko opisi zločinov s strani pedofilov zanesljiv statistični podatek, mi je pa tuje do te mere, da ne bom komentiral.
Kinsey je vedel, da, med drugim, Rex King, nemški pedofil (ki je bil kasneje za to obsojen) in člani združenja pedofilov nadaljujejo svoje grozljivo in kaznivo početje, vendar ne samo da ni nič ukrenil, korespondenco s temi aktivnimi zločinci je mirno nadaljeval. Mimogrede, to priznava tudi njegov inštitut, čeprav Kinsey-evo početje seveda zagovarja. Oglejte si fathersforlife.org/culture/kinsey1.htm
Peto poglavje je zloglasno tudi zaradi sloga; ta močno spominja na slog našega staroste slovenske otroške pornografije, le da je bolj učen. Objavljam samo izsek, za katerega se je kasneje izkazalo da ga zapisal množični posiljevalec otrok Rex King, Kinsey pa ga je ponovil in objavil kot „znanstveni izsledek”. Skratka studljivi samovščeni opis posilstva otroka s strani pedofila , je postal preko Kinsey-a naenkrat „znanost„ o otroškem orgazmu, kot citiram iz Kinsey-a:
Extreme tension with violent convulsion: Often involving the sudden heaving and jerking of the whole body. Descriptions supplied by several subjects indicate that the legs often become rigid, with muscles knotted and toes pointed, muscles of abdomen contracted and hard, shoulders and neck stiff and often bent forward, breath held or gasping, eyes staring or tightly closed, hands grasping, mouth distorted, sometimes with tongue protruding; whole body or parts of it spasmodically twitching, sometimes synchronously with throbs or violent jerking of the penis. … A gradual, and sometimes prolonged build-up to orgasm, which involves still more violent convulsions of the whole body; heavy breathing, groaning, sobbing, or more violent cries, sometimes with an abundance of tears (especially among younger children) ..
Da je to poglavje, katerega edini temelj in vir so slabost vzbujajoča natančna poročila otroških posiljevalcev glavna znanstvena podstat pisarja Vitana Mala o upravičenosti pedofilije, me nikakor ne preseneča. Da je pisec tega dela zavestno prikrival posiljevalce otrok tudi ne…
p.s. Posebej pa priporočam drjudithreisman.com/meehan.html in dokumentarec Kinsey’s pedophiles, ki ga najdete na Youtube.
Pa še malo o Kinsey-u
Glede na to, da pisar otroške pornografije in samozvani prvak zagovarjanja kaznivega dejanja pedofilije stalno ihtavo opleta z nekakšno znanostjo, ki naj bi opravičila pedofilijo kot samoumevno in celo za otroka koristno početje, je nastopil čas da pogledamo še te njegove „argumente”. Pa se hitro izkaže, da se opira samo na dve publikaciji, Kinsey-a in na neko neznano in anonimno kobajagi znanstveno delo, ki ga naj bi sestavili francoski kriminalisti, zadolženi za boj proti pedofiliji (?). Ker neznanih znanstvenih biserov francoskih policistov pač ne morem komentirati, sem pobrskal naokoli samo glede Kinsey-a.
Alfred Kinsey je bil ameriški biolog, insektolog in zoolog; zaslovel pa je kot seksolog, z izdajo dveh študij, Sexual Behavior in the Human Male leta 1948 ter leta 1953 Sexual Behavior in the Human Female. Vitan Mal svojo kvaziznanost pobira predvsem iz zloglasnega 5. poglavja prve knjige, ki ukvarja z spolnostjo otrok med 8 meseci (!) in 15 leti. Šele po letu 2000 je prišlo na dan, da je večina tega poglavja skoraj dobeseden prepis „opazovanj” pedofila z imenom Rex King, ki je zlorabil najmanj 800 deklic in dečkov in o tem vodil natančen „znanstveni” dnevnik ki ga je z veljem delil z Kinsey-em. Celo doktor Kinsey-evega inštituta je pred kratkim potrdil, da je Kinsey načrtno zbiral podatke samo od tistih pedofilov, ki so svoje žrtve merili, štopali reakcije na nasilja z uro, podrobno opisovali itd. Priporočam študijo na naslovu: sweetliberty.org/issues/bless/kinsey.htm Ostale podatke je prispevalo nekaj sto obsojenih pedofilov ter anonimno združenje pedofilov. Pravi biser petega poglavja pa je dejstvo, da je v njem tudi donesek pedofila iz Nemčije, ki je zlorabil nekaj sto otrok, pred tem pa je bil SS komandant poljskega geta. Kako so lahko opisi zločinov s strani pedofilov zanesljiv statistični podatek, mi je pa tuje do te mere, da ne bom komentiral.
Kinsey je vedel, da, med drugim, Rex King, nemški pedofil (ki je bil kasneje za to obsojen) in člani združenja pedofilov nadaljujejo svoje grozljivo in kaznivo početje, vendar ne samo da ni nič ukrenil, korespondenco s temi aktivnimi zločinci je mirno nadaljeval. Mimogrede, to priznava tudi njegov inštitut, čeprav Kinsey-evo početje seveda zagovarja. Oglejte si fathersforlife.org/culture/kinsey1.htm
Peto poglavje je zloglasno tudi zaradi sloga; ta močno spominja na slog našega staroste slovenske otroške pornografije, le da je bolj učen. Objavljam samo izsek, za katerega se je kasneje izkazalo da ga zapisal množični posiljevalec otrok Rex King, Kinsey pa ga je ponovil in objavil kot „znanstveni izsledek”. Skratka studljivi samovščeni opis posilstva otroka s strani pedofila , je postal preko Kinsey-a naenkrat „znanost„ o otroškem orgazmu, kot citiram iz Kinsey-a:
Extreme tension with violent convulsion: Often involving the sudden heaving and jerking of the whole body. Descriptions supplied by several subjects indicate that the legs often become rigid, with muscles knotted and toes pointed, muscles of abdomen contracted and hard, shoulders and neck stiff and often bent forward, breath held or gasping, eyes staring or tightly closed, hands grasping, mouth distorted, sometimes with tongue protruding; whole body or parts of it spasmodically twitching, sometimes synchronously with throbs or violent jerking of the penis. … A gradual, and sometimes prolonged build-up to orgasm, which involves still more violent convulsions of the whole body; heavy breathing, groaning, sobbing, or more violent cries, sometimes with an abundance of tears (especially among younger children) ..
Da je to poglavje, katerega edini temelj in vir so slabost vzbujajoča natančna poročila otroških posiljevalcev glavna znanstvena podstat pisarja Vitana Mala o upravičenosti pedofilije, me nikakor ne preseneča. Da je pisec tega dela zavestno prikrival posiljevalce otrok tudi ne…
p.s. Posebej pa priporočam drjudithreisman.com/meehan.html in dokumentarec Kinsey’s pedophiles, ki ga najdete na Youtube.
Pa še malo o Kinsey-u
Glede na to, da pisar otroške pornografije in samozvani prvak zagovarjanja kaznivega dejanja pedofilije stalno ihtavo opleta z nekakšno znanostjo, ki naj bi opravičila pedofilijo kot samoumevno in celo za otroka koristno početje, je nastopil čas da pogledamo še te njegove „argumente”. Pa se hitro izkaže, da se opira samo na dve publikaciji, Kinsey-a in na neko neznano in anonimno kobajagi znanstveno delo, ki ga naj bi sestavili francoski kriminalisti, zadolženi za boj proti pedofiliji (?). Ker neznanih znanstvenih biserov francoskih policistov pač ne morem komentirati, sem pobrskal naokoli samo glede Kinsey-a.
Alfred Kinsey je bil ameriški biolog, insektolog in zoolog; zaslovel pa je kot seksolog, z izdajo dveh študij, Sexual Behavior in the Human Male leta 1948 ter leta 1953 Sexual Behavior in the Human Female. Vitan Mal svojo kvaziznanost pobira predvsem iz zloglasnega 5. poglavja prve knjige, ki ukvarja z spolnostjo otrok med 8 meseci (!) in 15 leti. Šele po letu 2000 je prišlo na dan, da je večina tega poglavja skoraj dobeseden prepis „opazovanj” pedofila z imenom Rex King, ki je zlorabil najmanj 800 deklic in dečkov in o tem vodil natančen „znanstveni” dnevnik ki ga je z veljem delil z Kinsey-em. Celo doktor Kinsey-evega inštituta je pred kratkim potrdil, da je Kinsey načrtno zbiral podatke samo od tistih pedofilov, ki so svoje žrtve merili, štopali reakcije na nasilja z uro, podrobno opisovali itd. Ostale podatke je prispevalo nekaj sto obsojenih pedofilov ter anonimno združenje pedofilov. Pravi biser petega poglavja pa je dejstvo, da je v njem tudi donesek pedofila iz Nemčije, ki je zlorabil nekaj sto otrok, pred tem pa je bil SS komandant poljskega geta. Kako so lahko opisi zločinov s strani pedofilov zanesljiv statistični podatek, mi je pa tuje do te mere, da ne bom komentiral.
Kinsey je vedel, da, med drugim, Rex King, nemški pedofil (ki je bil kasneje za to obsojen) in člani združenja pedofilov nadaljujejo svoje grozljivo in kaznivo početje, vendar ne samo da ni nič ukrenil, korespondenco s temi aktivnimi zločinci je mirno nadaljeval. Mimogrede, to priznava tudi njegov inštitut, čeprav Kinsey-evo početje seveda zagovarja.
Peto poglavje je zloglasno tudi zaradi sloga; ta močno spominja na slog našega staroste slovenske otroške pornografije, le da je bolj učen. Objavljam samo izsek, za katerega se je kasneje izkazalo da ga zapisal množični posiljevalec otrok Rex King, Kinsey pa ga je ponovil in objavil kot „znanstveni izsledek”. Skratka studljivi samovščeni opis posilstva otroka s strani pedofila , je postal preko Kinsey-a naenkrat „znanost„ o otroškem orgazmu, kot citiram iz Kinsey-a:
Extreme tension with violent convulsion: Often involving the sudden heaving and jerking of the whole body. Descriptions supplied by several subjects indicate that the legs often become rigid, with muscles knotted and toes pointed, muscles of abdomen contracted and hard, shoulders and neck stiff and often bent forward, breath held or gasping, eyes staring or tightly closed, hands grasping, mouth distorted, sometimes with tongue protruding; whole body or parts of it spasmodically twitching, sometimes synchronously with throbs or violent jerking of the penis. … A gradual, and sometimes prolonged build-up to orgasm, which involves still more violent convulsions of the whole body; heavy breathing, groaning, sobbing, or more violent cries, sometimes with an abundance of tears (especially among younger children) ..
Da je to poglavje, katerega edini temelj in vir so slabost vzbujajoča natančna poročila otroških posiljevalcev glavna znanstvena podstat pisarja Vitana Mala o upravičenosti pedofilije, me nikakor ne preseneča. Da je pisec tega dela zavestno prikrival posiljevalce otrok tudi ne…
p.s. Posebej pa priporočam dokumentarec Kinsey’s pedophiles, ki ga najdete na Youtube.
Pa še tekst, v katerem najožji sodelavci Kinsey-a potrjujejo neverjetno znanstveno prakso zbiranja podatkov o otroški spolnosti. Virov sicer ne morem navesti, vendar če odtipkate Kinsey Chapter 5 v Googlu, jih je več kot dovolj.
For information about the alleged criminal activity engaged in by Alfred Kinsey and some of the people who worked with him – beyond the information available in the books cited – it is easiest just to quote them.
Paul Gebhard was one of Kinsey’s senior research assistants and, after the latter’s death, he worked as the director of the Kinsey Institute in Bloomington, Ind., from 1956 to 1982. The Institute is on the campus of Indiana University. Gebhard is still alive. He has confirmed that the Kinsey Institute obtained some of its pedophilia data from Dr. Fritz von Balluseck, a German and former Nazi Party official who was tried in 1957 in Germany for the murder of a child.
As recorded in the British documentary “Kinsey’s Paedophiles” and Reisman’s Crimes & Consequences, Gebhard said: Kinsey “wrote him [Balluseck] questions in the letter and they carried on quite a correspondence …. Police [seeking a child murderer] went through his possessions … found his correspondence with Kinsey …. They got Interpol …. The FBI put pressure on Kinsey to reveal the guy’s sexual diary. Kinsey said, absolutely not. [T]he poor paedophile … had his reputation destroyed … finally quit corresponding with us.”
The judge presiding over the Balluseck case, Heinrich Berger, as reported in the May 16, 1957 Morgenpost, said: “Instead of answering his sordid letters, the strange American scholar [Kinsey] should rather have made sure that Mister von Balluseck was put behind bars.”
During the trial, Berger said to Balluseck: “I had the impression that you got the children in order to impress Kinsey and to deliver him material.” To which Balluseck said, “Kinsey himself asked me for that.”
The May 22, 1957, Frankfurter Allgemeine Zeitung reported: “Dr. Balluseck … [recorded measurements] of his crimes committed against children between 9 and 14 years old. … in four thick diaries … while in correspondence with the American sexual researcher Kinsey … about his research results which, as he said himself, took place over three decades.”
When asked how the Kinsey Institute found pedophiles to interview, Gebhard said: “That was rather easy. We got them in prisons, a lot of them. We’d go after them … Then there was a paedophilic organization in this country … not incarcerated … they cooperated. …You had one in Britain … a British paedophile organization.”
So, pedophiles not in prison reportedly “cooperated,” according to Gebhard, with the Kinsey Institute in providing it with information.
Also, as Resiman reports, Gebhard explained in another interview that the Institute got a lot of its reportedly illegal data about pedophilia and “speed of reaching orgasm” from one man who had some scientific training. “The other cases were done by parents, at our suggestion, and, let’s see, then there were some that were done by nursery school personnel,” said Gebhard.
“Yes,” it was at our suggestion, said Gebhard. “[W]e would ask them to watch, and take notes, and if possible, time it and report back to us.”
When asked whether it was normal for pedophiles to go around with stop watches timing the orgasm of their child-victims, Gebhard said: “Ah, they do if we tell them we’re interested in it.”
When asked about the Kinsey Institute’s correspondence with the Nazi pedophile Balluseck, Gebhard said: “We [were] amoral at best and criminal at worst. … An example of our criminality is our refusal to cooperate with authorities in apprehending a pedophile we had interviewed who was being sought for a [child] sex murder.”
But there were nine men cited by Kinsey himself as having provided pedophilia information and Gebhard also mentioned the “parents” and “nursery school personnel” who gave “data” to the Kinsey Institute. Who are they and how many children did they potentially sexually abuse?
Gebhard also referenced one man with scientific training. All the materials indicate that this man was not Balluseck but the U.S. federal government land surveyor Rex King, who had engaged in hundreds of sexual acts with men, women, children and animals, according to former Kinsey Institute personnel – and who was one of Kinsey’s prized sources.
Gebhard, as reported by Reisman, said that King “had sex with men, women, children and animals. … Nursery school people … parents … couldn’t give us the extraordinary detail that [King] did. It was illegal and we knew it was illegal and that’s why a lot of people are furious … they say we should have turned him in instantly. … If we had turned him in, it would have been the end of our research project.”
Biographer James H. Jones writes in Alfred C. Kinsey: A Life:
“Kinsey relied upon [King] for the chapter on childhood sexuality in the male volume. … I don’t have any doubt in my own mind that man [King] wreaked havoc in a lot of lives. Many of his victims were infants and Kinsey in that chapter gives pretty graphic descriptions of their response to what he calls sexual stimulation. If you read those words, what he’s talking about is kids who are screaming. Kids who are protesting in every way they can the fact that their bodies or their persons are being violated.”
Jones further reports that Kinsey offered to pay King’s salary “if he would take a leave from government and pull together his materials.” Kinsey wrote to King in March 1945: “Certainly you have very much more material than we have in our records.” Kinsey went on to ask for specific information about orgasm in preadolescent boys.
“This is one of the most valuable things we have ever gotten and I want to thank you most abundantly for the time you put into it and for your willingness to cooperate,” Kinsey wrote to King. “Anyone who is scientifically trained must comprehend how valuable the data are.”
In another letter, Kinsey wrote to King: “I congratulate you on the research spirit which has led you to collect data these many years. … There are difficulties enough in this undertaking to make it highly desirable for all of us who are at work to keep in touch. I hope we keep in touch with you.”
The pedophile Rex King sent Kinsey the materials requested, according to Jones, and there were many other reports sent over the years. Kinsey wrote to King: “Mrs. Kinsey and I should be glad to entertain you in our home …. Everything that you accumulated must find its way into scientific channels.”
One of Kinsey’s junior staffers, Vincent Nowlis, who was appalled by the child-orgasm data said, according to Jones, that “Kinsey looked upon Mr. X [King] as a ‘hero’ because ‘the guy had the courage and the ingenuity and the sexual energy and the curiosity to have this fantastic multi-year odyssey … and never get caught.'”
Who were King’s victims, Balluseck’s victims, or those of the other pedophiles (among nine) cited by Kinsey? It is reported that the diaries and files and correspondence concerning King and Balluseck apparently are at the Kinsey Institute.
Is there other correspondence by possible practicing criminals on file at the Kinsey Institute and were there other possible cover-ups there, and when?
As reported by Reisman and the documentary “Kinsey’s Paedophiles,” one of Rex King’s victims was “Willey Price,” who, if alive, is in his late 70s now. In 1992, former Kinsey Institute Director Paul Gebhard disclosed, “Most of the cases we don’t have the names of the children, but there are a small number of cases where we do have some names.”
Kinsey’s own book reveals that at least 317 preadolescent boys – ages 2 months to 15 years – were studied for orgasms. Further, Kinsey’s co-author and one of his top assistants, Wardell Pomeroy has confirmed that 1,888 boys – ages 5 months to 15 years – were observed being stimulated-to-orgasms while “timed with a stop watch,” reported Reisman.
The Kinsey Institute reportedly has the names of pedophilia victims, according to Gebhard, but it apparently will not disclose those names or turn the information over to authorities.
One of Kinsey’s photographers (and reported sex partners) was Clarence Tripp. He disclosed, as reported by Reisman, the importance of talking face-to-face with pedophiles. “There is nothing like going to first sources and photographing, you see,” he said. “I photographed everything in the human animal when we could arrange it. … If the FBI were to come, demand to see our histories, I would destroy them first.”
Tripp disclosed his own sex-experiences with dogs and then revealed, “I got a hold of a German boy prostitute … who I photographed with one of the younger ones. … This is the picture. This would probably be the epitome of child corruption in [Judith] Reisman’s mind. Kinsey had a huge store of films done by myself, Bill Dallenbeck and other people. … Kinsey … would say, ‘Show me,’ or ‘Do you mind if I watch?’ Or, ‘Let me come over.’ … Whenever possible, Kinsey did validate it.”
When asked whether that meant it was possible that Kinsey personally validated some of the pedophilia by Rex King, Tripp said: “Almost always … there is no mention of his observing people. But he did. He wanted to see everything. This is a hands-on scientist … he had to see it to really believe it. … He often had to have these things photographed because he simply didn’t have time. … Kinsey was in the market for everything.”
Another Kinsey biographer is Jonathan Gathorne-Hardy, author of Sex the Measure of All Things: A Life of Alfred C. Kinsey. Gathorne-Hardy is also interviewed in the documentary “Kinsey’s Paedophiles.”
Gathorne-Hardy states that former Kinsey Institute Director John Bancroft, who is now a senior research fellow at the Institute, allowed him to read and take notes of Kinsey’s reports on pedophilia. As Gathorne-Hardy reports: “[Kinsey] was deeply affected by five paedophilic headmasters who … had … loving relationships with young adolescent boys of 12 or 13. … The reason the Kinsey Institute is so careful … is that … they have … evidence of sexual behaviors that even now are illegal. They are nervous that sons or grandsons will sue them if they let this information out. So they had to be very, very careful that names are not revealed in that way.”
Gathorne-Hardy also reported that Rex King had, as Kinsey’s co-author Wardell Pomeroy disclosed, raped at least 800 people, many of them infants and children.
“Eight or nine typewritten volumes [were] typed up by Kinsey’s wife … prior to 1945, which was, you know, before Kinsey admitted [he had employed King],” said Gathorne-Hardy. “[King] went on having sex with everybody until the end … long after Kinsey got the journals.”
In other words, here is further evidence that the sado-masochistic homosexual Alfred Kinsey, his wife, and possibly some then-staffers at the Institute apparently corresponded with practicing pedophiles beyond what is generally known in the public record about his so-called research.
“Indiana University records confirm that Kinsey did not report Mr. X [Rex King] to authorities,” said Reisman. She also believes that the Institute covered-up sex crimes perpetrated against children.