Okay, pa dajmo takole. Tole vam vržem v zobe: Hannu Luntiala: Zadnja sporočila (iz založbe Meander). Gre za prepise SMS sporočil. V svojih opombah h knjigi imam zapisan komentar: “Fucking genious, to je res nekaj posebnega”.

Torej: še literatura ali kaj drugega? Kaj je, če SMS-je spokaš v knjižno formo? Je literatura vselej umetniško delo in če, kam se uvršča Hannu Luntiala? Je tudi “lahka” literatura umetniško delo?

LP, Eos

Večina je tule zgrešila bistvo se mi zdi.

Ne gre za to, ali je napisano sprejemljivo za literaturo na splošno.

Naslovnik knjige je otrok/mladostnik, vprašanje je torej, ali je napisano sprejemljivo za mladinsko književnost in naslovnika ali pa pač ne.

In po mojem mnenju tu ne gre toliko za vprašanje homoseksualnosti (ki za maldinsko književnost ne bi smela več biti tabu tema), kot za vprašanje pedofilije, na katero avtor gleda nekritično.

Primerjava z deSadom ali “Čefurji” je tako neprimerna, saj sta ti dve deli namenjeni odraslem bralcu (ne glede na to, ali v njiju nastopajo otroci ali ne).

In zakaj se nihče ne poroči ali pa vsaj zakaj je toliko fantov moških likov? Mislim, da je premalo ženskih likov. Rabili bi eni punco, ki jo zlorabi odrasel moški ona pa hoče, da jo vzame za ženo. To bi bilo bolj normalno. Ne pa moški na fanta, to je diskriminacija phttp://m.youtube.com/watch?v=rgMDoR9crXsunčk. Mar trinajstletnice niso srčkane?

A je že kdo gledal film v katerem učitelj telivadbe fuka z učenkami, potem pa ena od učenk ubije njegovo ženo in sošolke, ker je ljubosumna? Ni prikazov seksa, so pa prikazi razbitih razkosanih trupel.