Čeprav sem se že poslovila, bi rada pristavila še nekaj,
razmišljala sem, zakaj me to nekritično in uživaško “križanje” pedofilov (nikoli pa ne pedofilk, zanimivo),
tako razjezi.

Pa sem se spomnila, da med drugim zato, ker vse skupaj doživljam kot eno velikansko hipokrizijo.
Hej, saj ta družba je obsedena z mladostjo in nedoraslostjo!
Poglejte okoli sebe,
Ženske moramo izgledat kot nedorasle pred-pubertetne dekline,

zakaj sicer ni nikjer nobene, ki bi si ne brila dlak po nogah, pod pazduhami, vsepovsod, mi poveste?
pa saj ni ene, ki bi ko doseže spolno zrelost imela teh dlak, kajne?
Izgledati moramo vitke, tanke, suhljate kot deklice, brez gub, brez strij, brez starostnih peg, absolutno.
polgejte, kaj nam ponujajo v drogerijah
vse za zgladitev znakov staranja, vedno več in več.

Niste že siti??

zakaj vse to,
da bomo lahko kot deklice za svoje spolne partnerje?
kaj spolno zrele odrasle osebe, ki kažeji znake staranja ne privlačijo nikogar?

Vam to ne gre na bruhanje?

Nimamo okoli sebe polno izkušenj, kako partnerji “po uporrabi zavržejo” svoje prestare partnerke in jih zamenjajo za “mlado meso”? To je legitimno, se mi zdi!

Matere, hčere in babice naj bi izgledale isto stare, vse brez gubic in mladostno nategnjene.

Glede na vse povedano: Zame je pedofilska še najbolj cela ta družba, ki zganja nasilje nad vsemi nami, na zelo zvit način, kar preko nas samih, sami sebi smo najhujši nasilniki.

pa tega nihče ne obdsodi.

Saj ni čudno, tabuji ponavadi služijo nečemu, tudi tu in zdaj je po mojem tako.

Moje trdno in neizprosno prepričanje je, da družba, ki dovoli, da se njeni odrasli členi, ki bi morali biti tudi razumni v vseh pomenih besede, za izživljanje svojih najnižjih nagonov spravijo še na otroke, mora –prej ali slej propasti. Še žival, pa naj bo še tako krvoločna, nemarna in odbijajoča- kaže skrb za svojo mladež. Kaj pa človek? Ne- on pa ne. Zato, da se lahko njegova izkrivljena in bolna domišljija nasiti, izrablja tudi otroke.
Pa to še ni tako perverzno. Ogabno je nekaj drugega: nesprejemljivo s sleherno etiko je, da jih družba, v kateri ti izrodki živijo, sprejema, pr4edvsem pa odobrava njihova dejanja,(tiho- še toliko slabše!) in nenazadnje kot v tem, slednjem primeru- treplja jih po rami in se navdušuje nad njihovimi t. i. literarnimi dejanji.
Razumem, da smo kot država /inštitucionalno/ zatajili. Glede na vse bulmastifovsko obarvane afere, ki smo jim bili že priča, kaj drugega od ljudi, ki nam trenutno vladajo, tudi ni pričakovati. Je bil sploh kjerkoli zabeležen kakšen odziv tistih inštanc, ki bi jim že po poklicni dolžnosti MORALO biti mar za nasilje nad otroki?!
Ne morem, ne znam in nočem pa razumeti nas, t. i. navadnih državljanov, ki bi zato, da bi bili videti napredni in liberalni, žrtvovali tudi lastne otroke. Jih dali- tudi preko ploskanja malovstvu- na izrabo, uporabo , v izživljanje ljudem, ki so, žal, napaka narave?!
Mar ne bi morali tisto, kar ima vsak človek, vsaka družina, vsaka človeška skupnost najdragocenejše- to so otroci- varovati pred temi izmečki?!
Pedofilstvo v kakršnikoli obliki JE najhujše možno nasilje nad otrokom. Hujšega nasilja od tega preprosti – NI.
Vsakršno navajanje primerov, česa si pa tudi otrok menda »že želi«, je le izražena t. i. moralna podpora tistim, ki si tudi s tovrstnimi knjigami utirajo pot v svoja dejanja. In glede na oblast pod katero mi je, žal, dano živeti, je samo vprašanje časa, kdaj bodo šli pedofili na cesto in zahtevali pravice zase, oni pa jim jih bodo že kako dali. Če ne drugega vsaj žegen v obliki mnenja, da pa to, da »starec, ki lupčka dekliško ali fantovsko luliko, ki ob tem uživa«, reeeeeeees ne predstavlja nič takega«
Mimogrede: kam so se ob tem malovstvu skrile vse tiste vladne in nevladne organizacije, ki tako vehamentno zahtevajo našo pozornost ob ženskah, ki padejo po stopnicah? So otroci kaj manj vredni kot one*?! Mar ne vedo, da so tudi tisti nasilneži, ki danes porivajo po stopnicah, na začetku svoje žrtve božali?!
Več kot 25 let se že tako in drugače- tudi s peresom- borim proti nasilju v družini. O njem pišem, pomagam, spremljam, urejujem zatočišča ženskam in otrokom, ki so bili tega nasilja deležni. Petindvajset let sem že v tem in videla sem brez števila grozot, videla sem stvari, o katerih ne smem niti razmišljati, kaj šele, da bi stala križem rok. In prosim- dobro preberite naslednje misli vsi, ki zagovarjate Vitana Mala in podobne: pri zdravi pameti in polni zavesti trdim, da večino od tega nasilja sploh NE bi bilo, če bi okolje, širša družina, sosedje, znanci….UKREPALI in POKAZALI NASILNEŽU, kje mu je mesto. Pa tega NE storijo. Razlogi, zakaj ne, sploh niso važni. NE storijo pač. Amen. Ker smo ljudje riti, tudi zaradi tega ne.
V teh 25 letih so odrasli tudi tisti otroci, ki so doživljali »mehko obliko« pedofilstva. NAJ SI NIHČE, AMPAK RES NIHČE OD VAS NE ŽELI, DA BI BIL V NJIHOVI KOŽI.

Naloga staršev (odraslih) je, da otroke VARUJEMO, jih VZGAJAMO in jih pripravljamo na življenje. Žal se je tudi ta, primarna in najbolj bistvena vloga starša izrodila, saj so tudi mnogi starši zapadli potrošniški miselnosti, da morajo »najprej poskrbeti zase in za svoje udobje« potem šele so na vrsti otroci, družina….Otrokom – ker je to zanje najbolj udobno- dovolijo vse, kar jim pade na pamet. Zato je med mladimi, že zelo zgodaj, tudi toliko spolnosti, ker so mladi (zaradi nemogočih vzgojiteljev) vrženi v življenje takrat, ko so jim sicer joški in lulček že zrasli, ni jim pa še dozorela pamet. Pa kako bi jim, če še njihovim staršem ni!
In potem, ko se zgodijo razne »lipe«, prezgodnje nosečnosti, mamila….pa so krivi vsi drugi, samo oni ne.
In prav spolnost, ki pri mnogih že zdavnaj ni več povezana s čustvi, temveč le z nagonom, se je pač- ne več potiho, temveč naglas, pričela ozirati po novih izzivih. Ker so tisti, ki so ji predani živalsko- brez čustev- izživeli in doživeli vse, kar jim je padlo na pamet, se pričenjajo vedno bolj javno, vedno bolj agresivno in vedno bolj brezkompromisno ozirati po mladem »mesu«. Pri tem jim ni nerodno, zakaj le, saj prebirajo tudi forume kot je tale, in vidijo, da imajo dokaj glasne podpornike.
Imam štiri otroke in tudi s tovrstnimi monstrumi sem jih pravočasno seznanila, čeprav je bilo tovrstno seznanjanje v času pred cca 25 leti že skoraj na meji »atrakcije«. A so vedeli marsikaj, kar jim je pomagalo skozi življenje. Je pa res, da sem bila in sem še …morda…malo drugačna mama. Za otroke znam biti zelo glasna, ne le za lastne, tudi za druge.
Zakaj? Zato, ker se otrok , ker je pač »le« otrok, ni sposoben boriti proti intriganstvu odraslih oseb.
Ob grozodejstvih, ki pa so jih naredili mehki, ortodoksni in bogvedi kakšni še pedofili otrokom, s katerimi sem se srečevala, pa so iz mene naredili še bolj neizprosno borko. Zelo odločno in brezkompromisno borko TUDI proti tistim posameznikom, ki bi »kar dovolili vse, kar komu pade na pamet.« To je zelo nevarna miselnost, zaradi katere smo tudi – samo mimogrede- kot država pristali na finančnem dnu, ko so pač »prasci pri koritu na račun brezpravne raje žrli in počeli vse, kar jim je padlo na pamet«, da smo danes tako globoko v riti kot že dolgo nismo bili. Če smo sploh kdaj bili….
Zavedam se, da družba kot taka Vitanov Malov ne more odstraniti iz svoje sredine, ne more jih preprečiti, ne more jih zatreti. Žal.
Lahko pa kot družba, ki se še ni povsem spridila in otopela, rečemo, da to, kar on skozi zapisano besedo oznanja- obsodimo. In preprečimo, da bi tudi drugi, ki po malovsko razmišljajo, dobili krila.
Samo to lahko storimo.
Žal- še tega nočemo. Ker smo kvazi svobodno misleči, napredni, ker mislimo, da lahko vsak počne vse, kar mu pade na pamet.
Ja, taki smo, ker demokracije nismo pili z materinim mlekom, ampak nam je padla v naročje kot loterijski zadetek in še zmeraj ne vemo, kaj demokracija v svojem bistvu je.
Eno od grozljivih in bolečih pripovedi o tem, če imaš v družini »pedofilskega geja« sem objavila nedavno tega.
In VSEM, ampak RES (!!!!!!!!!!!!!!!!) vsem tistim, ki /tudi na tem forumu/ zagovarjate te izmečke in jim ploskate, bi privoščila en sam samcat dan življenja v taki družini. Samo en dan, nič več. Ker sem prepričana, da bi vam že en dan (in ne več zaporednih let) za vse večne čase črtal iz misli in z jezika kakršnokoli SOLIDARNOSTNO simpatijo do tovrstnih kreatur, ki iz živih ljudi ustvarjajo mrtvece, katerim sicer niso ubili telesa, temveč duha in dušo.

PS
Z vso odgovornostjo pa obenem tudi trdim, da Malova knjiga NIMA v sebi prav nič literarnega. Je le pamflet, oglasno sporočilo, natisnjeno kot knjiga.

Arnela O, Gregor Rozman, Lucy D. so, kar je razvidno iz kontesta njihovih propedofilskih doneskov, nova imena starih zagovornikov otroške pornografije in pedofilije. Njihovi zmuzljivi in popolnoma neutemeljeni argumenti so le španska zavesa za vsaj posredno zagovarjanje nasilja nad otroki; vse njihove trditve so spodbojne, nekater pa kažejo na zaskrbljujoče pomanjkanje loge in izobrazbe. Že njihovo obnašanje, da trije sopedofili so več kot cel forum, pove vse. Sapienti sat.

loge = logike :-(((

pakajpotem, ko se boš podpisal oziroma podpisala s svojim pravim imenom, bom verjetno celo našel čas, da odgovorim, kakšnega nasilja ne zagovarjam.

kajka, ko bi poznala oziroma poznal arnelo v živo, bi se zamislila oziroma zamislil nad svojim površnim prebiranjem in razumevanjem njenega zapisa. morda kdo ve, zakaj se ljudje zaradi nesposobnosti konstruktivnega kritiziranja poslužujejo osebnih seciranj?

v sloveniji bi se pisatelji morali povezati in ustanoviti poseben sklad, ki bi sodno preganjal fašizem zaplankanih bralcev in pisatelje branil pred podivjano cenzuro. če v pisateljevem umazano realističnem romanu glavni junak dela pire iz novorojenčkov in v tem izjemno uživa, to še ne pomeni, da to počne tudi v resnici. kdor tega ne razume, je infantilen čistun brez meja, ki svoje cenzure ne bi ustavil niti takrat, ko bi organi oblasti oblekli celo rože, saj gre za spolne organe.

Oseba podpisana Kajka, smo te pa res razjezili, pa tudi oseba podpisana Pakajpotem si se nekam razkurila, kajne? Bi se vas kar bala takole v živo, da me ne razkosate ali križate v svojem svetem besu. Ste osebno vzeli, vidim. Zanimivo, hehe, zdaj vidim, kako deluje pojem, imenovan “linč”.

In res mi je zanimivo, da več kot imate za povedat čet vso zadevo, bolj goreče berete knjigo in razglašate, kako ste jo zares prebrali. kako to? Če se vam tako gnusi, pa jo pustite pri miru, saj sama vas ne bo iskala, če vi ne boste nje.

Sama ne čutim nobene potrebe, da bi jo šla brat, z vsem dolžnim spoštovanjem do pisatelja, imam goro drugih knjig, ki me čakajo in vem, zakaj jih berem.

Če pa se hočem borit proti stvarem, ki so po mojem mnenju uničujoče in obsojanja vredne, lahko začnem na kakem drugem koncu s svojim bojem, …
Lucy D

dragi Gregor,
popolnoma se strinjam s teboj. Cenzura je nekaj, s čimer ne sme nobena družba omejevati pisatelja, ki PIŠE ZA ODRASLE. Zaradi mene lahko nek XY pisatelj napiše celo knjigo o tme, kako je- kot praviš- delal pire iz dojenčkov. Pač. Na meni je, ali bom šla njegovo pisanje prebirati ali ne.
nekaj povsem drugega pa je, če nekdo napiše t. i. ROMAN ZA OTROKE. če je to, kar je napisano, namenjeno otroku, ki še NE MORE, NITI NE ZNA oceniti, kaj se v določeni knjigi skriva med vrsticami.
To, kar je napisal VITAN MAL v NAPAČNI ODLOČITVI, pač berejo otroci, ker se knjiga vodi kot “mladinska književnost”!
Toliko te pa že poznam, da si drznem trditi, da pa tudi ti ne bi dal tovrstnega pamfleta (lepo te prosim, da si knjigo prebereš!) v roke otroku pri 7, 10, 15 letih.
Bi ali ne bi?
osebno me prav NIČ ne moti, če vrtijo porno filme ob polnoči, motilo pa bi me, če bi jih vrteli takrat, ko je na vrsti risanka za otroke. In bi se- če bi komu padlo na pamet, da to počne- uprla z vsemi silami !

Enako je pri tej knjigi, ob katero se spotikam(o).
Prava figa, če bi jo Vitan Mal napisal. pa kaj potem, bi si rekla.
Hudič tiči v drobnem tisku. To pa je, da pisatelj s to knjigo prihaja na osnovne šole med mladež, kjer učitelji praviloma sploh ne vedo, za kaj v knjigi pravzaprav gre…..

Pa naj še enkrat zapišem: če bi bila dotična knjiga napisana za odrasle, lepo te prosim, bi mi LAHKO pripisal, da bi se obnjo spotikala? Bi?

Ker pa JE napisana za otroke, in ker se vodi kot mladinska literatura, SE PA BOM SPOTIKALA IN TO TOLIKO ČASA, DOKLER NE BODO TUDI TISTI, KI V NAŠI DRUŽBI POSREDNO- PREKO RAZLIČNIH VRST FINANCIRANJA, PODPIRAJO PEDOFILIJO, DALI KARTE NA MIZO IN POVEDALI , ZAKAJ JE- PO NJIHOVEM- TA KNJIGA OTROKOM PRIMERNA.
Lepo bodi,
Milena

Knjiga je sicer v NUKu katalogizirana kot 821.163.6-311.2 – otroci – spolna zloraba – v leposlovju, tako da ni nobenega razloga, da bi jo knjižničarji vodili kot mladinsko književnost. Nekaj naključnih klikov kaže, da jo vodijo kot knjigo za odrasle, če pa je kdo zaveden od blagovne znamke delo kupil in izposojal kot mladinsko književnost, bi pa doslej že moral spoznati zmoto ali dati odpoved.

Me pa zanima, kaj pomeni oznaka:

Šiška 821-311.2 slo MAL V. Napačna (vsebina dokumenta nedostopna (posebno obravnavanje))
prosto – pogojno – na dom, čas izposoje: 21 dni

Pod kakšnimi pogoji?

Če ta forum spremlja kak knjižničar …

milena, tvojega odgovora ne razumem, se oproščam. mnenja sem, da je razvrščanje literature delo knjižničarjev in učiteljev ter ne pisateljev in založb. verjetno imaš sama zaradi nehvaležnih izdajanj v samozaložbi drugačne izkušnje.

kar se mojega pogleda na to umetniško delo tiče, sta umetnika pri projektu ‘napačna odločitev’ dva, in sicer klasični literarni – mal in sodobni intermedialni, če se lahko tako izrazim – mozetič. v sklop slednje umetnosti sodi cel kup sodobnih psiho socialnih preverjanj, da ne govorim celo opozarjanj na nesposobnost slovenskih knjižničarjev in učiteljev pri razvrščanju gradiva in poučevanju našega največjega bogastva. denimo v naši domači knjižnici so knjižničarji ustrezno usposobljeni in delovni ljudje ter so roman postavili na police za odrasle. kateri knjižničarji in učitelji niso usposobljeni in leni, pa je problem, ki bi ga lahko rešili ustanovitelji teh zavodov ali pa kakšni uradniki na pristojnih ministrstvih z določenimi stimulativnimi ukrepi.

malu in mozetiču izrekam iskrene čestitke ob uspešni produkciji, saj jima je uspelo dodobra razburkati slovensko literarno javnost!

Odgovor na bisere modrosti zagovarjanja otroške pornografije, g. G.R.

“navedene knjige nisem prebral in je ne rabim prebirati, ker sem prepričan, da gre za fikcijo.”
Torej pedoministrant Gregor knjig ne prebira, kadar je prepričan da gre za fikcijo (morda bere železniški vozni red?); kar pojasnjuje plitvost in ožino njegovega razumevanja literature in pogleda na svet.

“vsako dejanje v leposlovju je fikcija in avtor zanjo v resničnem svetu ne sme odgovarjati.”
Vsako dejanje v leposlovju je fikcija… ah, tovrstno razumevanje literature (in ne dejanja v njej) je preseženo že od časa Borghese-ja, Kiš-a ipd. Priporočam vam knjigo »Literarni trendi po 1960 letu za telebane«.

“kvečjemu bi mu morali čestitati, ker s svojo domišljijo opozarja na in ne zagovarja najbolj nagnusnega dejanja. “
Literarni ministrant Gregor kaže popolno nepoznavanje te debate, v kateri je avtor porno zmazka, na tem forumu na 12 straneh zagovarjal pedofilijo – zato Gregorčku priporočam, da debato, preden se vanjo vključi, vsaj prebere, pa četudi je ne bo razumel.

“vsako obračunavanje v resničnem svetu proti nečemu, kar je napisano v leposlovju,”
nekaj kar je napisano v leposlovju????? Dikcija za prvošolce, in ker nisem več prvošolec, mi je popolnoma nerazumljiva.

…”je fašizem nad umetnikom“. Ah, je torej nekaj kar je nad umetnikom, torej fašizem je nad umetnikom je takorekoč nadumetništvo; v primeru pedo zvaritelja Vitana Mal-a bi se morda celo strinjal.

“če vas je knjiga šokirala (prepričan sem, da bi to tudi mene), je umetnik dosegel svoj namen. v vas je vzbudil ogorčenost, zaskrbljenost do takšnih dejanj, ki se danes dogajajo. zato tovrstno energijo raje namenite opogumljanju žrtev in prič v resničnem svetu, da spregovorijo, ne pa uničevanju pisateljev. sam bi definitivno posegel po tej možnosti. “
Ker niste prebrali predhodne razprave, ne razumete da bistvo reakcije tega foruma ni to, da je šokiran, temveč to, da je objavljeni sprimek pedofilskih blodenj javna in otrokom dostopna hvalnica pedofilije in zagovor pedofilov, ne »vzbujanje zaskrbljenosti«. Ponovno vas napotujem na 12 strani bolestnih doneskov staroste zagovornikov pedofilije, objavljene na tem forumu. Priporočam predhodno krepko količino žganih pijač.

“cenjena iskreno upam varianta, knjigo sem prebral, čeprav je nisem. odziv nanjo je primer sodobnega psiho socialnega umetniškega performansa.”
In moj komentar, da je gornja izjava puhli kretenizem nevednega pisuna, je primer tradicionalnega zdravorazumskega odzivnega performansa – ki ga seveda nisem zapisal.

“kdo smo, da ocenjujemo leposlovno delo? in kdo smo, da rečemo, da drek v konzervi ni umetnost?”
Kdo smo da ocenjujemo? Bralci menda? Kdo smo da rečemo da drek v konzervi ni umetnost? Vsaj tisti, ki nam nos še deluje in ki menimo, da kar smrdi, pač ni za nikamor razen za v smeti.

“mal ni novinar, ampak pisatelj. gre za prozno leposlovje. še eseja ne bi smeli preganjati, saj so mnenja neobvezujoča, toda v sloveniji preganjamo celo pisatelje. “
Ja, katere pisatelje pa preganjajo v Sloveniji trenutno? Imena in priimke, prosim. Ali pa nehajte mlatiti v prazno o »pisateljskih žrtvah«

“preganjamo pa jih verjetno zato, ker smo sami premalo sposobni, da bi takšno mejo, kot smo jo potegnili med poezijo in znanostjo, potegnili tudi med prozo in znanostjo.”
Na pa smo tu!!! Kar naekrat ministrant Gregor preide v prvo osebo množine (iz preganjajo v preganjamo), torej zvleče vse nas (brez kakršnegakoli dokaza) med preganjalce in nas nato psihoanalitično označi kot ljudi, ki preganjajo druge, ker so nevedni (beri: manj pametni kot Gregorček – kar so pa seveda vsi ljudje na svetu).

“gre za odziv slovenske javnosti na roman, ki ga napiše pisatelj, ki je v preteklosti pisal otroško in mladinsko literaturo, zdaj pa kar naenkrat napiše za sto osemdeset stopinj obrnjeno delo.”
Ponovno praznoglavo besedičenje.
Pisoar Mal je vnašal pedofilske tone v kar nekaj knjig, le da se mu z leti kontrola slabša in so njegove zadnje tri knjige praktično čista pedofilija – le da od knjige do knjige bolj odvratna, surova in pornografska.

“dragi bralec tega foruma, tudi tvoj in moj odziv je sodobna psiho socialna inštalacija,”
Sorry, moj odziv je starodaven srh nad reklamiranjem pedofilije, ne pa neka kanalizacija ali inštalacija.

“i]ob tej vrhunski umetnini najbolj uživajo gledalci, ki so jo zrežirali, ker jih zanima, kako vestno svoje delo opravljajo knjižničarji pri zlaganju knjig na police, zanima jih ……..[/i]“
Uf, kakšno sračje besedno gnezdo! Kdo za vraga je vrhunska umetnina, ta debata menda? In namenjena je temu, da se ugotovi, kako vestno knjižničarji zlagajo knjige? Ne vem kaj kadite, vsekakor pa je prepovedano.

“kakšno je sploh delo?”
Kaj zdaj, enkrat je pedo mineštra Vitana Mala fikcija, zatem je literatura, pa leposlovje, pa zapisano leposlovje, sedaj pa je delo? Opravljeno po pogodbi o delu? Malo doslednosti v pisanju ne škodi, Gregorček!

“ker sam ne berem, ne morem biti kopitar.”
Izjemna ugotovitev, kdor ne bere, ne more biti kopitar; je potemtakem vrečar, plazilec, rastlina? In če logiko obrnemo, kdor bere, mora biti kopitar? Smo torej po vašem vsi kopitarji? O razodetje za razodetjem. Hozana ministrantu Gregorju.!

“bi se družbi mladi raziskovalci (po evropski direktivi imajo mladi 13 ali več let) manj smilili, če bi volilno pravico spustili vsaj na 16 let, jim omogočili zgodnejše odločanje in obračunali z gerontokracijo, med katero so tudi mladenče in dečve pritiskajoči dedki in babice?“
Neverjetno dognanje, če bi volilno pravico mladim raziskovalcem (‘??) spustili na 16 let bi mladi raziskovalci (drugi mladi pa seveda ne) obračunali (postrelili?) z dedki in babicami; mladi neraziskovalci, pa bi to seveda mirno opazovali. Kaj za hudiča imajo mladi raziskovalci opraviti s to godljo? In od kod vam podatki da vsi, ja, vsi dedki in babice »pritiskajo« na te znamenite mlade raziskovalce. Ste pri pisanju te zblojenosti sploh vedeli kaj pišete?

“i]arnela, aristokrati ne živijo v delavskih blokih in se ne zadržujejo predolgo na ulici, da bi te razumeli. kjer živijo, je vse sterilno; tam ni pedofilije, drogiranja, nasilja, prekoračenih bančnih izpiskov, špricanja šole, …“[/i]
O bog, pa saj naš Gregorček takorekoč zatrjuje, da so aristrokrati že po definiciji, po svoji aristokratski naturi brezgrešni! Na takšen nazor sem nazadnje naletel v tridelnih ideologijah iz srednjega veka!!!

“v sloveniji bi se pisatelji morali povezati in ustanoviti poseben sklad, ki bi sodno preganjal fašizem zaplankanih bralcev in pisatelje branil pred podivjano cenzuro.”
Bravo. Z manjšim dodatkom: fašizma nad pisatelji ni, bralci niso vsi zaplankani, podivjana cenzura ne obstaja. Razen 100% vaših trditev, je vse ostalo res….

Eh, ja, večina, ki se je oglasila, je debato predhodno preučila, ministrant Gregor pa nič…..

Arnela.O, Sodomo imam doma, to je ena stara izdaja. Hecno, še nikoli nisem pomislila, da bi jo morala premestiti na kakšno mesto, kjer je otroka ne bi našla, onadva pa tudi še nista segla po njej, sploh ne vesta zanjo, ampak tudi tega foruma ne bereta, tako da sta na varnem. Uspela sta odrasti v normalna človeka z pohujšljivo knjigo v družinski knjižnici, bah.Sama sem jo brala, pa ne prebrala, pri kakšnih devetnajstih, že mnogo mnogo prej pa tudi kakšno pornografsko stvar iz knjižnice vidnega slovenskega kulturnika, nosili so jih njegovi otroci. Zdelo se nam je le smešno, kaj delajo odrasli, nikoli pa nismo počeli česa podobnega, bili smo čisto povprečni in smo še, vsaj kolikor je meni znano. Smo pa radi brali ravno zaradi prepovedi, bila je pustolovščina, kaj pa, če bi stari izvedeli … Brali smo pa naglas, se hihitali in pravzaprav pojma nismo imeli, v čem je štos.Ko pa bi se v življenju v resnici srečalias tem, če bi se, sem prepričana, da bi bila veliko bolj suverena, kot če tega ne bi brala. Vsakemu bi že kot najstnica lepo povedala, da je trapast, ker sem razumela, da je to nekaj, česar se ne počne, o tem se samo piše, mi vsi smo vedeli, da je to fikcija, o tem nismo imeli nobenih dvomov, Je pa res, da smo bili mnogo zrelejši, kot so permisivno vzgojeni otroci danes in da je bilo naše okolje res zdravo. Okolje omogoči pedofilu napad na otroka in onemogoči otroku, da bi se branil, dvomim, da ima knjiga kaj s tem, ali ni to kot tiste pisemske verige, s človeka na človeka? A ni to največja groza pedofilije? A lahko to preprečiš, če ustaviš knjigo? Pavao Brajiša je na nekem predavanju rekel, da ga je groza, ker ne upa več vzeti unučke v naročje, boji se, da ga ne bi kdo obtožil, da je pedofil. Kaj pa to?
Kar se mene tiče, je zgornje napletanje tako zelo zašlo, da se, če me ne bi vprašala, sploh ne bi več oglasila.
Kod odraslega, izobraženega in zrelega človeka me moti, da mi nekdo pripoveduje, katerih knjig ne bi smelo biti v knjižnicah.
Ko sem bila osnovnošolka, je učitelj slovenščine iz knjižnice pospravil knjigo Ko so cvetele buče takoj, ko je odkril, s kakšnim užitkom se dekleta pasemo po njej. Že od takrat sem alergična na prepovedi.
Predvidevam, da se bodo tisti, ki so napisali cele strani, ki jih nisem sposobna prebrati, ker me ne zanimajo, zdaj spravili še name, pa mi je v resnici vseeno, za Mala se mi pa tudi žvižga in ga ne bom brala, kot rečeno. Dvomim, da je ta knjiga v kakšni osnovnošolski knjižnici. Kolikor jaz vem, Mal ne more gostovati po šolah, ker ne more predložiti potrdila o nekaznovanosti, ki je potreben za delo z otroki.
Jaz se knjig ne bojim, navsezadnje jih ni treba prebrati, če verjameš, da bi ti lahko škodile, jaz se bojim živih ljudi, ekstremistov, ki bi predpisovali, kaj je lahko v knjižnicah …
Prav je, da se ovadi človeka, za katerega s čisto vestjo verjameš, da dela zlo, sodni mlini naj spet zmeljejo, to je pa tudi vse.
Tole spremljam zelo malokrat, se mi pa zdi, da so Knjižne molje prevzele neke, hm, sicer forumu tuje sile … Česa vsega ni tule, od gejevskih parad do lačnih delavcev, saj se z marsičem strinjam, Gregor Rozman ima pa tudi po svoje v marsičem prav …

Potrdila, ki je potrebno, seveda.

No, jaz imam občutek, da je okolje pedofiliji izrazito nenaklonjeno, da jo izrazito obsoja, da je ne propagira in da pedofilov ne mara nihče. Imam občutek, da Vitana Mala ne mara nihče (več) in da je zdaj mogoče dovolj prepričevanja prepričanih.Še nikoli ni bilo obsojenih toliko pedofilov kot zdaj, celo iz okolij, kjer jih niso odkrivali nikoli prej, saj so bili zaščiteni z molkom svojih predstojnikov, Vitan Mal se mi zdi za vrste resnično zlorabljenih, ne samo na papirju, mala malica.

Mar ni e bilo večkrat povedano, da knjiga Napačna odločitev, ni otroška knjiga.[/u]
Z drugimi besedami, knjige klasificirajo in razvrščajo, jim dajejo UDK šolani bibliotekarji, dvomim, da so tako neuki, tako neprofesionalni, da bi tlačili te stvari na otroške oddelke, zanima me, kje se je to zgodilo. V kateri knjižnici? Če imate te podatke, na plan z njimi. Potem bo malo premalo, samo premestiti knjigo, premestiti bi bilo potrebno bibliotekarja.

Kako veste, da je knjiga v vsaj petih osnovnošolskih knjižnicah? V katerih? Katera baza podatkov ponuja njihov seznam? Osnovnošolske knjižnice svojih podatkov ne pošiljajo v Cobiss, kolikor vem.

Kaj hoče Gregor Rozman mi je neznano, beseda ministrant pa je zame v tej zvezi tuja in po nepotrebnem uporabljena, Gregor Rozman zagotovo ni pedofilov ministrant, na kar za moj okus namigujete, resničnih ministrantov pedofilov smo imeli Slovenci v zgodovini preveč in njihovih travm tudi. Kaj je že hotel povedati Prešeren z besedami: “Za mene bi bilo bolje, ko ne bi nikoli v Ribnici bil?” Kje je že bival in spal v Ribnici? Pri kom? Toliko o ministrantih in pedofilih, po arhivih pa se valja še marsikaj še bolj konkretno žalostnega, tako da je vaš sarkazem odveč.

Spoštovana Kleo Fata, ljubkovalno Fata. Ko sem prvič prebral ta vaš donesek sem najprej menil, da gre za ironično parodijo. Le kako bi drugače dojemal vaš stavek, da: “No, jaz imam občutek, da je okolje pedofiliji izrazito nenaklonjeno, da jo izrazito obsoja, da je ne propagira in da pedofilov ne mara nihče.” Saj to vaše besedičenje zveni, če ga parafraziram kot npr.: No, jaz imam občutek, da je okolje umoru izrazito nenaklonjeno, da umor izrazito obsoja, da ga ne propagira in da morilcev ne mara nihče.

Toda v nadaljevanju sem naletel na naslednje bisere:

….šolani bibliotekarji, dvomim, da so tako neuki, tako neprofesionalni, da bi tlačili te stvari na otroške oddelke, zanima me, kje se je to zgodilo. V kateri knjižnici? Če imate te podatke, na plan z njimi. Potem bo malo premalo, samo premestiti knjigo, premestiti bi bilo potrebno bibliotekarja….. Na tej isti strani so poimensko objavljene vse knjižnice, ki nabavile otroško pornografija pornografa de Mala. Nemogoče je, če ste pismeni, da tega ne bi opazili?

Isto velja za vaš nadaljnji ne-sokratovski abderistični diskurz:
Kako veste, da je knjiga v vsaj petih osnovnošolskih knjižnicah? V katerih? Katera baza podatkov ponuja njihov seznam? Osnovnošolske knjižnice svojih podatkov ne pošiljajo v Cobiss, kolikor vem.
To je kretenizem, ker smo objavili na tej strani prav tovrstne osnovnošolske knjižnice. In vse napotili prav na COBISS, ki te podatke vodi. Kar pomeni da verjetno imate probleme z logiko, vendar bolj verjetno, da ste pro pedofilski provokator. In to zelo neuk.

Vaš celotni žalostni propedofilski tekst, izžareva poleg neukega branjenja kaznivih dejanj spolnih napadov na otroke samo še bolj neuko poznavanje materije. Želim vam, da vaši sorodniki in otroci ne bi nikoli spoznali “dobrohotnosti pedofilskih stričkov”, in vam istočasno nujno priporočam nadaljnje izobraževanje na področju elementarne logike in pismenosti; pa tudi kakšna knjige ki pedofilije ne zagovarja, ne bi škodila.

[/quote]

Hvalnica zbranih del Arnela.O. po lastni izjavi „direktne poscanke”

Najprej pozdrav vsem skupaj. Pozdrav NO NAME ljudem, kajti vprašati se je treba že na začetku, kaj ste, kdo ste, če se ne upate podpisovati? Nihče??

Bravo, Bravo! Vržena rokavica anonimnim avtorjem prispevkov! Pogumno! Dosledno! Še posebej ker je rokavico vrgla poscanka in speranza Arnela.O – ki je anonimni avtor tega poziva. Ki torej pravi, vi, ki se ne pojavljate pod pravimi imeni, ste psi, in če sem jaz psica, ker sem anonimna, to še vedno pomeni, da je nekaj narobe z vami, ne pa z menoj! Zakaj? Ker jaz, anonimna pisunka, to trdim! Skratka, jaz anonimno oznanjam da je anonimnost tabu!!!

Najprej bi vas vprašala čisto enostavno vprašanje. Ali bo z umikom knjige iz prodaje in s knjižnih polic, pedofilije itd manj in ali bo to garancija, da vaš otrok ne bo zlorabljen? No, da slišim?

Prvič, če zastavljate vprašanje na forumu, kjer vsi pišejo, ga ni človeka, ki bi vam lahko odgovoril zvočno, zato mojega odgovora pač ne boste slišali. Drugič, izjemno butasto vprašanje, ali lahko ena knjiga, če bo umaknjena s polic, vpliva na rast kriminala, pač ne potrebuje odgovora. Manjka pa tretje, za spremembo smiselno vprašanje: ali razširjanje otroške pornografija Vitana Mala lahko vpliva na povečanje kaznivih dejanj pedofilije? Odgovor je da, ker je knjiga istočasno hvalnica pedofiliji in opravičilo za vse pedofila, češ njihova dejanja, napadi, posilstva, so v biti v dobrobit žrtve – otroka.

No, zdej pa naprej. Knjiga v svojem bistvu sploh ni sporna. Zakaj ne? Zato, ker ne opisuje nekaj česar ni, ampak nekaj kar je prisotno in vsi vi si lahko zatiskate oči kolikor hočete, lahko in čisto možno je, da si vaš sosed drka kurca na vašga otroka.
Ja, samo vi ne ločite med propagando pedofilije in opozorilom, da to kaznivo dejanje se še vedno izvaja v nekaterih slojih. Skratka, opravičujete posilstva otrok s tem, da tako pač je. Krasno. Humano. Poscano. A la Arnela.

Takšnega pisanja in knjig je veliko. In kaj boste? Dokler ga ne zlorabi, ne boste mogli nič pa še to je vprašanje koliko se otrok nastavlja, ker ne boste verjeli, se zna nastavljati. Moja sosed je zlorabil deklico iz našega bloka, ki je hodila k njemu gledat risanke in mu je začela sama kazati tamalo in ga božati po spolovilu čez hlače. Vseeno je moral moški v zapor, medtem ko je dekle še vedno in še bolj razuzdano, zdej ko je že odrasla.
Najpogostejša obramba pedofilov. Kriva je žrtev. Najstnica je pedofilu kazala „ta malo”, mimogrede, ali res ne najdete opisa, ki bi bil bolj spoštljiv do žrtve? Nato je žrtev takorekoč posilila pedofila, ki je moral „vseeno” torej kljub temu, da je kriva žrtev, ne pa on, v zapor. In kaj je dokaz?
Da je žrtev, obremenjena z ne vemo vsem čim, razuzdana…. Ste kdaj brali karkoli o žrtvah pedofilije? Če ne, najemite tega pedofila za vrtnarja in mu pošljite svoje otroke v varstvo medtem ko boste odšli za mesec na Havaje….

Ker sem vzroke incesta dodobra preučila, vzroke spolne zlorabe tudi, vam lahko mirne vesti natipkam, da so krive matere. Prva Tadejeva, ker si je izbrala napačnega oplojevalca in druga Nejčeva, ker je »zafurana« totalno.
OK, z aroganco Nobelove nagrajenke in generične poscanke je Arnela.O (anonimna oseba, ki obsoja vsako anonimno pisanje na forumih) oznanila urbi et orbi, da je za incest, spolno občevanje med npr. sestro in bratom, obvezno kriva mati. Da torej oče, ki posili dvanajstletno hči ni kriv, ker je kriva mati.
Da moški niso partnerji, temveč „oplojevalci”, kot pri živini. Da je torej družina = živina. Kar pomeni, da moramo v šolo vnesti veterinarsko vzgojo, namesto spolne. Skratka, argumentacija bodoče polulane Arnele je, da nismo ljudje, smo samo živali. Ura! Pejmo se gonit v hosto in zatem žreti drug drugega, saj tako pravi sveta urinirana Arnela!!!!

Če je otrok pravilno vzgojen, do tega ne pride, ker pesu lahko dopoveš kaj je prav in kaj narobe ( ki je na stopnji 5 letnega otroka po inteligenci), prav tako pa lahko tudi otroku.
Ja, pes in otrok sta eno in isto. Zato je verjetno popolnoma prav, da tako pesota kot otroka kastriramo, da se ne bo gonil – po evangeliju sv. in speranza poscane Arnele.

Zanimivo je, da mu lahko vcepite v glavo, da je Marija brezmadežno spočela, ne morete pa, da šlatanje kurcev s strani doraslih ljudi ni sprejemljivo. Otroka lahko zaščitiš SAMO S PRAVILNO VZGOJO!!! Niti ne bom več naštevala, ker lahko traja….
Neverjetno razkritje! Spočetje Marije je povezano s „šlatanjem kurcev” s strani doraslih (med Slovenci – odraslih) ljudi. Če bi Jezusa zaščitili s pravilno vzgojo, ne bi nikoli pridigal tolerance, pravi jeklena mati Arnela, ki ima popolno posest in oblast nad svojimi sužnji, oprostite, otroci.

In kaj boste zdaj? Boste moje podatke, da me lahko prijavite? Počasi imam zadosti vseh vas cankarjencev, ki se za nesposobnost vzgajati živo bitje v obliki otroka, obešate na vsakogar, ki vam ne diši. Postali ste totalni fašisti, nacisti, rasisti itd, vse zavoljo ljubezni do otroka in zaščite le tega. Vprašajte se raje, kaj je ljubezen in kaj je uničevanje tistega kar imate radi?
Ha. Torej, prijavljam večno nasprotnico anonimnih pisanj na internetu, mega sovražnico besedil brez resničnega imena avtorja ———— predposcana Arnela.O, kar je njeno anonimno ime. Kajti, po evangeliju ante urninirane Arnele O, če kdo ve kaj je anonimnost, ki jo je potrebno preprečiti, je to ona, ali on, ki je celo internetno življenje anonimna na kahlo. Plus, da je v tem času končala seminar „Politična mineštra 101″, katerega rezultat so njena bluzenja kot: Postali ste totalni fašisti, nacisti, rasisti itd, vse zavoljo ljubezni do otroka in zaščite le tega. Vprašajte se raje, kaj je ljubezen in kaj je uničevanje tistega kar imate radi?

Manjka samo še…”Pahor je kriv” in se bom direkt poscala od smeha!

Politični urinalni diskurz, je z Arnelo pridobil novo paradigmo, poscanko in speranza, preposcanko takorekoč, Veliko Urinatorko, skrajšano, Velurino. Velurina je boginja scalnih curkov v parlamentu.

Kdo tukaj, no da preberem ta vaš odgovor, zagovarja PEDOFILE?
Ha, „direkt poscana od smeha”, Vitan Mal je na 12 straneh zagovarjal pedofile. Njegovi somišljeniki pa še več.

Kdo od nas tukaj je napisal, da podpira seksanje otrok?
Arnela, „direkt poscana od smeha”, to je bil Vitan Mal et co. Če bi to samo prebrali, ne pa najprej ustvarili vzdušje bogih preganjanih pedrov in zatem raziskovanje surovih staršev, ki imajo tako slab kulturni okus, da njihove desetletne otroke nočejo poslati „stričkom” v posteljo.

Naslednje vprašanje pa je, ali je literatura samo rožice, travniki, poljub na usta, sprehodi, ptice?? Ali je literatura samo odražanje lepega? Ali potemtakem menite, da pisanje Bukowskega nima literarne vrednosti? Ali Markiz de Sade nima literarne vrednosti? Podoben avtor je Gregor Rozman, ki tudi piše prostaški realizem? Ali vsi ti in preostali, ki pišejo drugače kot vi, nimajo vfrednosti? A če bi Mal ostal pri opisovanju poletja in morja, školjk, psov…itd bil uredu?
To je vprašanje za debile. Kajti jedro je, kaj je kaznivo dejanje, kaj je moralno obsojajoče dejanje in kaj je tisto, kar moramo prenašati, tudi če se nam gnusi, ker je del družbene pogodbe.

In na koncu, kdo ste vi vsi tukaj, sram vas je lahko, ki Mala obsojate, da je pedofil?
Blazno nas je sram – v smislu, da ga nismo spoznali kot propagatorja posilstva otrok prej.

Se sploh zavedate kako hude obtožbe so to? Ne, ker samo ponavljamo pravnomočno sodbo sodišča, ki je pedofila obsodilo. Predlagam, da sodišče napadete glede tega.

Se zavedate, da za takšne stvari, bi lahko že padla kakšna tožba?
In ni padla še nobena, ker enostavno se držimo zakona. Za razliko od pedofilov.

Kako lahko sploh vpletete avtorja neposredno (brez črno na belem dokazov) v njegovo knjigo?
Zelo enostavno. Na podlagi 12 strani njegovih tekstov na tem forumu. Ki jih niste prebrali, ker se vnaprej z njim strinjate.

In vi g. Milena pa sploh, napisala ste da ne vemo kaj je demokracija! A vi pa veste, ko kršite enega izmed temeljiev demokracije , ki se glasi “ni kriv dokler se mu ne dokaže”!
Mimogrede, to je temelj prava, ne pa demokracije. In Vitan Mal je bil kriv, obsojen in je sodbo preživel. O čem torej čebljate?

Ne dvomim, da Arnela (ki se bo po lastni izjavi poscala od smeha), ni sposobna urinirati. Ne samo to, prepričan sem da Velika urinatorka Arnela, je sposobna urinirati v sneg ali pesek svoje ime. Kot tudi sem popolnoma prepričan, da je to skrajni doseg njene sposobnosti komunikacije ali umetnosti….

Pakajpotem, prosim, odprite svoj blog in tam nadaljujte to temo. Tukaj ste že povedali svoje. Tu so pravzaprav že vsi povedali svoje.

O zaklenitvi teme odloča moderatorka Adrijanna.

O tem kje in kako pišem odločam sam (zavedajoč se pooblastil moderatorjev)

O tem kaj in kako berete, pa odločate vi.

Skratka, jaz nimam pravice ukazovati vam in obratno.

ARNELA,zavoljo primitivcev kot je na primer PAKAJPOTEM, redko še prebiram te strani. In tudi oglašam se ne več. Ker imam okvaro na pošiljanju mejlov, Vam odgovarjam tukaj: Žal je ljudi, ki so pripravljeni sprejeti resnico o pederastiji zelo malo. Ne počno drugega kot da obračajo besede, izpuščajo poglavitne besede, samo da lahko poveličujejo svoj zmotni prav. Ko sem na primer napisal, da nenasilna spolnost ni nujno usodna za mladoletnika, je pakajpotem nalašč izpustil besedo nenasilna, samo da je lahko gobezdal, kako delam reklamo za pederastijo. Ali pa gospa M. Miklavčič, ki gleda ne vse skupaj bolestno čustveno in kar naprej ponavlja, kako sem jaz grešnik napisal perverzno knjigo za otroke, čepra že na platnicah knjige piše, da roman ni namenjen mladostnikom. Ali pa neumnosti neke dopisovalke, kako ne smem hoditi po šolah ker da za to nimam dovoljenja (saj bi kopiral potrdilo sodišča o moji nekaznovanosti, oziroma o tem, da nisem v sodnem postopku, pa se mi to ne zdi niti potrebno, ker nikomur nisem dolžan opravičila). Skratka, vesel sem Vašega glasu, pa Gregorjevega in še katerega in Vas lepo pozdravljam!. Pošiljam Vam podatke o najnovejšem zapisu o moji knjigi Napačna odločitev.
Mislim, da je bil novinar zelo pogumen, in je kljub svojim pomislekom zadel bistvo. ibi)niknjigje usodnaz mladoletno osebo Profil

MLADINA, št. 3 (21.jan.2011)
Vitan Mal

Eden najboljših slovenskih pisateljev za otroke in avtor Napačne odločitve, najbrž najbolj kontroverznega slovenskega romana doslej

MLADINA 2011 / 03 / Profil

Vitan Mal
Eden najboljših slovenskih pisateljev za otroke in avtor Napačne odločitve, najbrž najbolj kontroverznega slovenskega romana doslej
Jure Aleksič

Portret pisatelja Vitana Mala iz nekoliko mlajše dobe, delo akademske slikarke Mire Uršič

»V resnici bi morala biti še enkrat debelejša. Ampak se je urednik malo ustrašil finančnega bremena.« To je bila prva stvar, ki mi jo je rekel, ko mi je pri Maksiju v roke položil tudi tako kar zajetno knjigo.
Kaj, sem se namuznil, torej je zadeva v originalu vsebovala še enkrat več še hujših svinjarij? »Niti ne nujno še hujših svinjarij,« je prostodušno skomignil pisatelj, »ampak ker je Brane Mozetič menil, da je zadeva predolga, sem potem ven pometal vse, kar je imelo zvezo z ženskami. Veste, nekje okrog dvajset odstotkov spolnih zlorab zagrešijo ženske. Tega marsikdo ne ve. Kakorkoli, ko sem se spravil krajšati, sem ugotovil, da bo najbolj ekonomično ven pometati vse odnose, ki jih ima glavni junak s prijateljičino mamo.«
Knjigi je seveda naslov Napačna odločitev in v njej je tudi po krajšanju ostalo več kot dovolj svinjarij za eno tako kvalitetno moralno paniko. Posebej zanimiv je roman zato, ker mu je v ogorčenju uspelo združiti ulico in visoki stolp. Starši so se po forumih lotili celo povezovanja v civilno iniciativo, ogorčen pa je bil tudi Marko Crnkovič. Ta je roman kljub poklonu sami kvaliteti pisanja označil za odbijajoč pederastični umotvor. »Na vsaki drugi strani si ga drkajo in fafajo!« je zgroženo poročal v svoji kolumni, en konkreten prizor pa je označil za »daleč najbolj sick sceno, kar jih premore zakladnica slovenske literature. … V primerjavi s tem se posilstvo v Nepovratnem zdi kot lirično ljubljenje.«
Ne, nikakor in nikoli!
»Ne, nikakor in nikoli!« mi je avtor te sick scene odgovoril na ključno vprašanje, ko sva se zasidrala v slaščičarni in naročila kokto. Ključno vprašanje je bilo seveda lahko samo: Ali je za vas kakršenkoli spolni odnos med odraslim in otrokom v kakršnikoli situaciji lahko sprejemljiv?
»Ne,« je ponovil slovenski mladinski klasik in me brez mežika gledal v oči. »Moj namen je bil razširiti polje debate. Ne, pedofilija ne sme biti sprejemljiva stvar. A dejstvo je, da je v družbi sicer zelo prisoten, a obenem skoraj povsem neraziskan pojav. Vsaka javna razprava takoj izzveni v neko povsem prazno histerijo. Meni pa se zdi prav, da če nekaj obsojamo, to stvar tudi razumemo. Žal opažam, da se veliki večini ljudi o najosnovnejših realnostih pedofilije še vedno niti sanja ne. Še huje: o tem se tudi niso pripravljeni pogovarjati!«
Vitana Mala sem za sogovornika izbral iz dveh razlogov. Prvič, ker gre ta vseprisotna apriorna histerija pri sami omembi besede pedofil na živce tudi meni. Ob vsaki temi, o kateri ni dovoljeno razpravljati, temveč zgolj vreščati, je naša civilizacija na hudi izgubi – vsaj dokler jo še vedno utemeljujemo na razsvetljenstvu … In ravno na podlagi tovrstnih strastnih polpismenih forumaških moraliziranj si ni težko predstavljati dobe, ko bo treba določenim strukturam na nekoga samo pokazati kot na pedofila, pa ne bo ob aretaciji nihče ne hotel ne upal ugovarjati. Ta domnevni pedofil bo zelo možno naslednji Julian Assange. Ta napovedana doba se bo zelo možno začela pojutrišnjem.
Drugi razlog za izbiro tokratnega profiliranca je, da Vitan Mal vseeno ni kar nekdo. To je vendarle vrhunski mladinski klasik, avtor takih večnih biserov, kot so Ime mi je Tomaž, Sreča na vrvici in Čarodejni novčič. To so samo trije moji najljubši naslovi, napisal je ogromno. Ker gre za enega redkih sovaščanov, ki sem jim kulturno za kaj hvaležen, se mi je zdelo prav, da dobi ob tej moralni paniki vsaj priložnost, da predstavi svojo stran štorije.
Besede
»Zdi se mi, da so ljudi od vsega daleč najbolj šokirale besede,« je zamrmral pisatelj. Potem se je žalostno nasmehnil: »In tukaj jih seveda lahko razumem. Veste, to nasploh ni moj slog. Pišem precej nežne reči. Ampak o grobih gnusnih dejanjih lahko vendar pišem samo z grobimi gnusnimi besedami! Če bi delal drugače, bi bilo to zame precej bolj sporno! Namreč, če bi ta groba gnusna dejanja popisoval z izbranimi všečnimi besedami … Ja, potem bi to res lahko bila reklama za takšna izživljanja – to pa nikakor ne bi bilo prav!«
Mene je v bistvu najbolj zanimalo, zakaj se je sploh odločil za pisanje tako radikalne knjige. Da nekdo, ki ima pri zainteresirani javnosti že itak precej hudo pedofilsko stigmo, provocira s takim tekstom, hja … To bi lahko v teh pošastno konformističnih časih opisali na dva načina: kot ultimativno punk-rock dejanje ali pak ultimativno demenco. V obeh primerih bi imeli najbrž vsaj malo prav.
»Veste,« se je pisatelj ob tem mojem razmišljanju popraskal po glavi, »ko se o pedofilih poroča v časopisih, se nikoli ne gre čez neko pavšalno oceno. Vedno napišejo kaj v stilu: ‘Ne vemo, kaj jih žene k temu, kdo bi jih zastopil, to so itak vsi sami izprijenci, ki bi jih bilo treba pobesiti …’ Ampak jaz kot pisatelj čutim, da se ne bi smeli zadovoljiti s tako klišejsko preproščino. Ponavljam: tega je v naši družbi neprimerno več, kot si bralci mislijo. Pri tem pa sem želel upodobiti, kako obstajajo znotraj v javnosti zelo monolitno pojmovanega pojma ‘pedofilija’ precej različni pristopi.«
Ob mojem zbeganem pogledu se je tesnobno namrščil. Prav ta vidik se mu namreč zdi bistven: »Po mojih podatkih je med vsemi pedofili manj kot petina takih, ki glede teh svojih potreb tudi kaj storijo – torej konkretno škodijo otrokom.«
Po Malovo je več kot 80 odstotkov ‘pedofilov’ takih, ki jim je dovolj samo fantaziranje in nedolžno druženje: »Taki ljudje si seveda radi izberejo poklice, ki so odraz njihovega hrepenenja. To so pogosto socialni delavci, vzgojitelji v vrtcu, mentorji pri raznih krožkih … In starši si v glavnem sploh ne predstavljajo, kaj dejansko motivira tiste prijazne požrtvovalne strice in tete. A ob tem velja pripomniti, da imajo potem ti otroci te strice in tete pogosto zelo radi. Saj je tudi logično! Starši svoje varovance neredko prizadenejo in zanemarjajo, njihovi tiho hrepeneči vzgojitelji pa se jim globoko posvečajo in imajo zanje največ pristnega razumevanja. Za kar, poudarjam še enkrat, večinoma ne pričakujejo nobenih spolnih protiuslug! Večina pedofilov ima svoje objekte resnično rada in jim želi samo dobro. Zadnja stvar, ki bi jo želeli, bi bila, da bi jih kakorkoli poškodovali!«
Posebej začuden se je zdel pisatelj, ko je govoril o tajmingu. Javni cunami zgražanja nad njim se je začel decembra 2010, roman pa je izšel že decembra 2009. Eno leto ni zadeva, pravi, očitno nikogar motila. Potem pa kar naenkrat tak bum. »S tem, da je par mesecev prej v isti zbirki Lambda izšel prevod odlično napisanega romana Dnevnik nedolžneža. V njem je francoski pisatelj Duvert popisoval, kako je analno občeval vsaj s 50 dečki, starimi od 9 do 16 let. Duvert je priznan pisatelj, ki je doma svojčas prejel marsikaj! In še nekaj: Marko Crnkovič je zapisal, da vsebuje Napačna odločitev najbolj sick sceno v slovenski literaturi … A to sploh ni res! Najbolj sick scena v slovenski literaturi je zame v mojem romanu ‘Ganimed in drugi’, ki je izšel že leta 1993, pa ni ne takrat ne danes glede tega nihče zganjal četrt toliko kravala!«
Bolanosti
Vse to je bilo izrečeno v ponedeljek. Naslednjič sva se potem dobila v sredo, ko sem ga čez mizo vseeno gledal nekoliko drugače. Zakaj? Ker sem vmes prebral roman.
Okej, ta zadeva … No, to je pač res ena taka totalno poblaznela transgresivna jebačina. Dodaten problem je, da je na svoj način zelo v redu napisana. Vsekakor se bere neprimerno lepše kot marsikatera žvarovina, kakršna je pri nas rada nominirana za najvišje nagrade.
Zgodba Napačne odločitve je v avtorjevem zlatem slogu podana izjemno tekoče. Po drugi strani je avtor neverjetno pozornost usmeril na tiste najbolj umobolne detajle. Priznam, da sem se med branjem pogosto na glas krohotal in z roko tolkel po kolenu ob neapologetičnosti Malovih metafor … Mi je bilo pa ob nekaterih poglavjih tudi skoraj nemogoče ohraniti svoje poklicno lassez-faire fičfiričevstvo, saj gre tu za res prvoklasne bolanosti. Takih bralec kljub prvoklasno bolanim časom preprosto ni vajen.
Če je šel de Sade v širino, je šel Vitan Mal v globino. Napačna odločitev se bere kot destilat par desetletij fantaziranja, pravzaprav je to totalno rajanje v perverziji. S podobnimi rajanji so sicer nekateri zaslužili lep kup denarja – a težava je v tem, da si je naš portretiranec izbral tisto času res daleč najbolj mrzko perverzijo. Ob branju se mi je sicer večkrat utrnila misel, da bi si vsi tisti razkurjeni očki in mamice, ki po forumih drug drugemu dokazujejo, kako moralni so, naredili neprimerno večjo uslugo, če bi namesto tega knjigo raje prebrali. Zakaj? Ker če se res tako neznansko bojijo pedofilov, potem je Napačna odločitev zanje lahko sijajno orodje za dekodiranje sovražnika – tako rekoč avtocesta naravnost v pederastovo lobanjo.
Ampak kaj, ko je tako knjigo ta trenutek do konca najbrž sposobno prebrati recimo kakih 6 odstotkov Slovencev – pa raje kaj manj kot kaj več. Avtor si je namreč tu na teh straneh res dal duška. Mogoče samo tale detajl: v nekem prizoru en pedofil drugemu mimogrede priporoči Malov roman Ganimed in drugi, in sicer z besedami: »Zame je več kot biblija!«
In?
»In, ste prebrali?« me je vprašal avtor, ko sem v sredo drugič prisedel k njemu. »Ste zdaj povsem šokirani in zgroženi?« Odgovoril sem mu, da bom sicer preživel, da pa je zadeva prav gotovo problematična. Človek, sem ga skušal z besedami stresti, pa kaj vraga ste sploh pričakovali, ko ste to objavili?! Kaj ste mislili, da ste tako po nogometno z obema nogama štartali na družbino najhujšo nevralgijo? Ne le da ste bralca v sodu spustili po pravi Niagari pedofilske sperme, naredili ste še nekaj mnogo hujšega: otroke ste predstavili kot vedno prižgane turbine čiste fukotožnosti! Saj razumete, da se imate samo temu, da živimo v tako postgutenbergovskih časih, zahvaliti, da vas še niso prišli linčat?
»No, tu bo pa potrebna malce daljša razlaga,« se je nasmehnil in naročil brezkofeinsko kavo. »Torej. Ko je bila manija za Harryjem Potterjem pri nas na vrhuncu, so tako rekoč vsa naša občila po dvakrat ali trikrat na teden objavila kaj o tem. Ko pa smo mi organizirali tiskovno konferenco ob izidu petih slovenskih knjižnih novosti za mlajše bralce, ni o tem nihče pisnil niti besede. Takrat me je to zelo prizadelo – predvsem, ker je bilo vseh tistih pet naših knjig precej boljših od razvpitega Potterja! Rowlingova je namreč pisateljica z odlično domišljijo, a obenem ne obvlada nekaterih osnovnih prvin svoje obrti.«
Ko mi je to govoril, sem ga samo zabodeno gledal. Pa kaj mi zdaj to razlagate, sem ga pobaral. Kaj ima to vendar veze s Tadejevo trinajstletno rito, iz katere se v vsem odstavku strahovito grafično cedi zmes krvi in Mortimerjeve smegme? »Moment,« me je jel miriti, »vse bo razloženo.« Spil je še požirek kave.
»Kakorkoli, to z Rowlingovo me je strašno razjezilo. Nakar sem se enkrat spravil še malo pozorneje preučevati COBISS. Ugotovil sem, da si od mojih del daleč največ sposojajo Srečo na vrvici – torej zadevo brez kake večje literarne vrednosti … Moj mladinski roman Žigana, za katerega trdim, da je res vrhunski, pa si v državi na leto sposodi kakih 300 ljudi. Takrat me je spreletelo: od vseh mojih del je zares upoštevana samo Sreča na vrvici! To pomeni, da je bilo vse moje pisanje zaman. In takrat je v meni dokončno padla odločitev, ki je zorela že kar nekaj časa: nehal bom pisati.«
Skušal sem mu dopovedati, da Sreča na vrvici vsekakor ni brez vrednosti, saj je moji generaciji ogromno dala. Pa je samo odkimal: »Ne, pustite. V resnici se pogosto zgodi, da pride umetnik v tak razkorak z družbo, da sklene uničiti svoje dotedanje delo. Pesnik takrat zažge neobjavljene stihe, slikar razreže platna … Jaz pa sem pritisnil tipko DELETE na svojem skoraj dokončanem novem mladinskem romanu. Ampak samo to dejanje pritiskanja tipke DELETE ni bilo tako katarzično, kot bi si želel … Zato sem sklenil, da bom vse svoje pisanje razvrednotil še drugače. Tega se bom lotil tako, da bom napisal nekaj, kar bo javnost razkurilo tako hudo, kot je sploh možno. In katera tema je za to najprimernejša?«
Aha, me je spreletelo: hard-core pedofilske vragolije! »E, tako! Ker vreči tako bombo v javnost, ki o teh rečeh nima niti toliko pojma, da bi znala ločiti med pedofilijo in pederastijo … No, sem si rekel, po tem pa gotovo ne bo moglo biti poti nazaj. Objaviti kaj takega v času, ko so na Hrvaškem prepovedali, da bi otroci smeli sedeti v naročju Dedka Mraza … No, to bo zame najbolj katarzičen DELETE in obenem najučinkovitejši pljunek v obraz licemerskosti te naše družbe.«
Kolikor me je že ta nepričakovani zasuk razorožil, sem imel vseeno še vedno kup pomislekov. Predvsem tega: če je bil vaš glavni namen res razširiti meje debate in poučiti neuko javnost o nekih osnovah … Zakaj potem v romanu taka totalna onanistična obsedenost s perverznimi detajli, ki ne služijo čisto ničemur, razen samim sebi? Kako naj ob tem metežu podrobnosti, ob vseh teh res prepričljivih straniščarijah, bralec ne verjame, da ste vi profesor Boštjan?
»Oh, jaz že sem profesor,« se je nasmehnil. »Vendar ne profesor Boštjan iz knjige, temveč profesor za to problematiko. Veste, že 40 let zelo podrobno spremljam to področje in sem že od 25. leta v stiku z žrtvami in s storilci. Spravljenih imam več kot 50 zvezkov formata A4, nabitih s časopisnimi izrezki. Da se razumeva: to, da sem se odločil s tem romanom tako razkuriti družbo, ne pomeni, da sem napisal slab roman. Nasprotno – napisal sem ga pošteno in iz srca. Za njim v celoti stojim. Pri polni zavesti trdim, da nisem v knjigi napisal nič, kar ne bi bilo res. V bistvu sem se odločil družbi povedati tisto resnico, ki jo bo med vsemi najtežje sprejela.«
In če to resnico skušate strniti v tri stavke? »Reciva takole: med drugim sem hotel povedati, da je pod določenimi pogoji pederastija lahko zločin brez žrtve. To pomeni, da sploh ni nujno, da na mladostniku pusti kakršnekoli negativne psihične posledice. Seveda je pogoj za to, da ni zraven čisto nobenega nasilja in da se vse zgodi konsenzualno. Da je to tako, si nisem izmislil jaz, temveč o tem priča cela serija primerov, o katerih sem skrbno zbiral podatke. Poleg tega to trditev jasno potrjujejo tudi izsledki znamenitega ameriškega seksologa Kinseyja. Na vse to pa sem hotel pribiti, da obstajajo dobri in slabi pedofili. To seveda ne pomeni, da kakorkoli reklamiram pedofilijo – kje pa! Če vprašate mene, bi bilo to razliko med dobrimi in slabimi – ali, če hočete, med slabimi in manj slabimi – pedofili treba upoštevati predvsem v sklopu kazenske politike … Kazenska politika pa v resnici ni več moja stvar. Moja stvar je, da napišem po resnici.«
Ko sem se pridušal, da bo to javnost res težko sprejela, me je prijazno spomnil, da je bil natanko to njegov namen. In da mu vsi tisti ljudje, ki ga zdaj tako strastno blatijo po forumih, v bistvu delajo uslugo. Njegova osnovna misija je bila napisati nekaj tako nesprejemljivega, da bo njegov ugled za vedno uničen in da bo lahko torej nepovratno stopil z ringlšpila. Morda, je dodal, je prav zato pri pisanju še malce pretiraval – torej erotične situacije potenciral do grotesknosti.
Proti koncu pogovora je kar sam načel temo, glede katere sem bil najbrž nekoliko preveč sramežljiv. Gre za njegovo pogojno obsodbo iz leta 2000 – torej sodbo, za katero večina pozorne javnosti ve, le redkokdo pa pozna njeno konkretno vsebino.
»Saj prav zaradi tega je vse skupaj še toliko bolj učinkovito! Ker itak vsi ‘vejo’, da sem pedofil, kaj ni potem še toliko bolj logično, da pišem take reči? Ampak jaz nisem bil ne za pedofilijo ne za pederastijo nikoli ne tožen ne obsojen. Šlo je za fotografije golega trinajstletnika. Te fotografije sem potreboval kot model za risbe, s katerimi sem se nameril opremiti prihajajočo knjigo. Fotografije sem potreboval, ker verjetno ja nisem mogel pričakovati od fanta, da mi bo tam ure in ure nag poziral!«
Dobro, ampak če ni bilo nič, zakaj ste bili potem obsojeni? »Obsojen sem bil za izdelavo pornografskega gradiva z mladoletno osebo. Sodnica je rekla, da bi, če bi ji prinesel dva metra velik fantov akt, lahko verjela, da gre res za umetnost – tiste risbe, ki sem ji jih prinesel, to pa ne. To pa zanjo ne more biti umetnost. Zato sem bil obsojen – ampak samo pogojno. Največji problem je bil, da so se potem o primeru tako grdo spravile lagati štiri novinarke. Med njimi je bila najhujša B. J., ki je v Tedniku med drugim mirno izjavila, da sem … Ne, tega pa raje ne bom izrekel – ne, ne pišite, ne pišite, ker res nočem tvegati, da bi še kako škodil tistemu ubogemu fantu.«
Okej, sem razmišljal, ampak če so tiste novinarke res tako lagale, ja, zakaj jih pa potem niste tožili? Ob takih potvorbah bi lahko oprali ime, zaslužili ogromno denarja in ob megalomanskem znesku nemara celo za vedno potopili TVS, za kar bi si zaslužili spomenik. In če so tiste novinarke res take lažnivke, kaj ni potem vaša državljanska dolžnost, da jih razkrinkate in za vedno vržete iz igre?
A Vitan Mal, konec koncev 64-letnik, je ob tem spet samo utrujeno zmajal z glavo: »Saj mi je odvetnik res ponudil, da me bo zastopal na kredit in svoj rizik. Rekel je, da bi hotel imeti samo 4 odstotke na koncu iztožene vsote. Ampak veste, ko je imel človek enkrat opravka s slovenskimi sodišči, potem ima po navadi eno samo prioriteto: da ga ne bi imel nikoli več. Za denar mi ni toliko, za dobro ime, kot sem vam razložil, tudi ne… Edino za mojo ubogo družino mi je žal. Ta je morala pa res marsikaj pretrpeti.«
No, in sva potem tako tam sedela in zelo prijetno kramljala naprej … A meni so misli vedno znova begale k uživaškosti in prepričljivosti pederastičnih orgij, ki jih je ustvaril na papirju. Napačna odločitev, sem razmišljal na glas, ima vseeno številne elemente direktne pornografije za pedofile. Pardon, za pederaste.
A ob tem se je veliki mladinski pisatelj spet samo nasmehnil: »To mi nekateri res zelo radi očitajo … Ampak zagovarjam stališče, da to niti slučajno ne drži! Neki upokojeni pederast, ki mi je nekoč rekel, da je moral imeti pri branju Ganimeda eno roko vedno prosto, se je ob Napačni odločitvi zgražal. Izrazil je mnenje, da sem šel predaleč – Mortimerjeva grobost je zanj odbijajoča, kot večina pedofilov in pederastov ima tudi ta moj znanec vendar rad otroke!
Ampak jaz pravim takole: če kdo v mojih delih dejansko vidi pornografijo za pederaste, pa kaj potem? Naj berejo! Naj se posvečajo zgodbi – vsaj ne bodo svinjali v živo! Kaj ni res?«

Kar se Doba tiče, Malu ne bo treba tja. Vsaka tožba zoper njega bi padla, saj sem se sam prepričal, da ste spretno obračali njegove besede. Ste pač rojeni svetohlinci in takšni boste ostali. Niste pripravljeni sprejeti resnic, na primer takšnih, da se pustijo dvanajstletniki fafati starčkom za nekaj evrov, pa si s tem ne uničijo življenja. Njihovo početje ostane prikrito policiji in pisatelj ima prav ko zapiše, da pomenijo podatki o 200 odkritih zlorabah otrok le vrh ledene gore. In tako bo tudi ostalo. Poleg tega poznam primer zdaj že odrasle osebe, ki jo je v otroštvu posilil stric. Človek je potem iskal družbo starejših moških. Ne vem, če to še počenja, ker sem izgubil stike z njim, me pa njegova zgodba močno spominja na Tadejevo. To je vse, kar sem želel povedati. Vi pa še naprej potiskajte glave v pesek in žalite vse, ki z obema nogama stojimo v življenju. Smilite se mi, pravzaprav vas globoko pomiljujem!

Ob sliki adolescentke z nezrelim obrazom se mi libido ne sproži, celo več, nek odpor se pojavi, da ne omenjam moških ali dečkov. Skratka sem normalen moški s trogo na zrele ženske orientiranim libidom.
Sem bil pa v otroštvu psihično zlorabljen, nič posebnega, sem bil pač zlo občutljiv, okolje pa letom in slovenskemu RKC okolju priemrno – otroka niso videli kot pomanjšanega človeka. Posledica je izredna občutljivost na vsako zlorabo, neupoštevanje otrokovih čustev…
Končna posledica pa so moje reakcije na bedni konformistični odnos slovenceljnov na spolne zlorabe, očki in strički sploh ne obstajajo, največji problem so pa drkađije. Sori ampak to ja zame voda na mlin pravim otrokom nevarnim pedofilom, ki so v manjšini tistih, ki jih policija preganja. Skratka s svojim konformizmom v bistvu podpirate pedofilijo. Tako je moje spoznanje in težko me boste prepričali, če iamte akke podatke na plano z njimi. Kdo po vaše je kriv za preko 20% spolno zlorablkjenih deklic, je to nekaj 100 nasilnih pedofilov.
Sedel sem 2m od moškega v srednjih letih, ki je prvič uspel izreči kaj je moral delati svoji mamici, komajda je izdavil pol stavka o ukvarjanju z njenim mednožjem. Je njegova mama pedofilka, po moje ne, gre za enega od mnogih staršov, ki jih jaz uvrščam med očke, stričke, mamice.. Če bi vedela, da bo svojega otroka zaznamovala za celo žeivljenje, da pri 40. ne more ustvariti pratnerstva…, po moje tega ne bi počela. Če bi otroka čim prej izobrazili, da bi se znal upreti, da bi čim prej vedel, da to ni prav.

Skratka ni vsakdo pedofil, ki kritizira vaše pogromaštvo.

pakajpotem

lahko bi vsaj zamenjal ime, ker očitno ti ni vseeno, kaj si kdo misli o Malovem pisanju.
Pazi nase!!!

Pozdrav,
pridružujem se mnenju ostalih, da je to literatura, ki ne sodi na police. Saj ne moreš verjeti, da je to res.
Pa se potem še čudimo, češ, kaj se dogaja z našo mladino. Poglejmo samo poročila, časopise, knjige, ki naj bi jih učile.
Menim, da je knjiga poziv k pedofiliji.

Knjiga je ravno nasprotno tega, zadnji obupni klic k odprtju debate o problemu. Žau zlo neprimeren, a to smo s svojim konformizmom povzročili in avtor je naredil križ čez nas, sila čuden križ, zaradi katerega bo morda sedel. Seveda tudi meni knjiga ni všeč, upira se mi, moje ime Svaka čast Malu je pa namenjeno izključno njegovim aktivnostim, ne pa knjigi. Knjiga je lahko učno gradivo za tiste, ki bi radi na brzino spoznali pedofilsko dušo in pripomoček za masturbiranje. Oboje je koristno, kdor masturbira ob knjigi ne nadleguje otrok, vsaj ob istem času ne. Če bi bilo veliko takih knjig, bi bilo morda (verjetno) manj zlorab.