Pa še malo z bolj lahkotne strani, kratka preverba z zabavnim izidom.

šel sem malo preveriti na COBISS, kje vse so nabavili z državnim denarjem otroško pornografijo Napačna odločitev. Pri tem sta mi v oči padli dve zadevi:

1. majhno število šol (hvala bogu): Gimnazija Novo Mesto, Srednja zdravstvena šola Celje in Šolski center Celje
2. večina knjižnic je kupila po en ali dva izvoda, kar je za novost slovenskega avtorja ustaljena praksa. Izstopajo pa:

Knjižnica Domžale – 4 izvodi
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj – 4 izvodi
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto – 4 izvodi
Goriška knjižnica Franceta Bevka – 4 izvodi
Valvasorjeva knjižnica Krško – 4 izvodi
Osrednja knjižnica Vilharja, Koper – 5 izvodov
Mestna knjižnica Ljubljana – 7 izvodov
IN
……………. brenčanje bobnov :-)) – SKORAJDA MRTVI TEK ZA PRVO MESTO

Osrednja knjižnica Kranj – 9 izvodov!
Mariborska knjižnica- 10 izvodov!

seznam za vse knjižnice je dosegljiv na spletnem mestu COBISS.
http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1242580835371046&rec=2&sid=1

Mi lahko kdo pojasni, zakaj Kranjčani in Mariborčani, po mnenju knjižničarjev, kot kaže, potrebujejo devet, deset izvodov otroške pornografije na eno knjižnico??? :-)) Oziroma v katerih primerih/avtorjih/publikcijah so te knjižnice kupovale enako ali večje število izvodov posamezne publikacije???

aja, še cena za en kos otroške pornografije Napačna odločitev = 20 evrov za komad

Pakajpotem,

Ne gre za eno samo knjižnico – Mariborska knjižnica ima ogromno odelkov+potujoče knjižnice in 10 izvodov za Maribosko knjižnico je izredno malo, da ne govorim o Mestni knjižnici Ljubljana, za njo je 7 izvodov toliko kot nič.

Še malo popolnoma neuradne statistike:

Kar se tiče “mehke” objavljene tiskarske brozge pisoarja, pod naslovom Ta grajski, v kateri pedofilski starec ljubi in v sebi omedleva nad fantkom “samo na daleč” (kar je seveda ponovno obrazloženo kot takorekoč edina pravilna in pozitivna zadeva nasploh) so rekorderji (navedeni samo poznavalci otroške literature, ki so segli v državni žep in iz njega nabavili vsaj deset komadov):

Osrednja Knjižnica Kranja – 15 komadov
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka – 11 komadov
Mariborska knjižnica – 24 komadov
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj – 11 komadov
Osrednja knjižnica Celje – 17 komadov
Knjižnica Velenje – 15 komadov
Osrednja knjižnica Vilharja Koper – 10 komadov
Goriški knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica, 14 komadov

plus 15 srednjih šol in 26 osnovnih šol (med katerimi vlada največje navdušenje na OŠ Bršljin, Novo mesto – 5 kom)

Toda nesporna zmagovalka, ki je nihče ne seže niti do kolen je….
brenčanje bobnov…..
Mestna knjižnica Ljubljan – 55 komadov!!!

Očarljiva pripoved “Žigana” o vsesplošnem nasilju s posilstvom vred, o totalni spolni zlorabi fantka s strani očima,v kateri, po mnenje dr. Blažićeve: “avtor v besedilu obravnava spolno zlorabo dečka, fizično in psihično nasilje nad njim in zagovarja spolno in nasilno prakso storilca, brez trohice empatije do otroka, ki je kot žrtev spolno, fizično in psihično zlorabljen. Prepričana je, da je v tem primeru mladinska književnost sredstvo za uresničevanje bolnih fantazem. Kljub temu pa Prešernova družba knjigo priporoča kot “odlično branje za devetletnike” … pa je navdušila za nabavo (upošteval sem navdušen nakup posameznih izurjencev v otroški književnosti, v višini vsaj deset komadov):

Osrednja knjižnica Kranj – 14 komadov
Mariborska Knjižnica – 22 komadov
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj – 10 komadov
Osrednja knjižnica Celje – 10 komadov
Osrednja knjižnica Vilharja Koper – 12 komadov

in

bobni

Mestna knjižnica Ljubljana – 46 komadov!!!!

ps. podatki so spet s spletnega mesta Cobiss.si

pa še
9 srednjih šol in 25 osnovnih šol, vendar vse tokrat po en izvod.

Tudi en izvod otroške pornografije, če ni tako označen in s to oznako ustrezno razširjan (kar pravzaprav ne more biti, ker je to prepovedano:-), je preveč (še posebej v šolskih knjižnicah).

Za primerjavo sem objavil še statistiko dveh drugih pedofilskih sestavkov pisoarja Mala, ki ju težje opredelimo kot otroško pornografijo (vsekakor pa se ukvarjajo edino z in osredotočeno samo na pedofilijo) in sta (morda zaradi tega) nabavljeni v večjem številu; in za ti dve predlagam samo, da jih knjižnice ustrezno označijo kot pedofilsko literaturo (v obeh primerih gre nesporno za odbijajoče plastičen prikaz “ljubezni” med odraslim moškim in mladoletnikom tam okoli dvanajst let).

Pakajpotem, podatki so zanimivi, a vendar je tisto brenčanje bobnov odveč. Kot je zapisala že zelenci, ne da se knjižnic kar primerjat med seboj in zraven tolči po bobnih. Meni domača je MKL. Ta ima 5 enot + Slovansko in Potujočo knjižnico. Vsaka od enot ima od 4 do 11 (pod)enot – vsaka od njih pa je v bistvu knjižnica. Skupaj gre tako v bistvu za 31 knjižnic.

Seveda se strinjam, da je nakup odvisen od velikosti knjižnice, oziroma bolj natančno, od področja, ki ga pokriva. Vendar eno je mladinska literatura, drugo je otroška oziroma vsaj pedofilska literatura. Če greste na Cobiss boste ugotovili, da so knjižnice še de Sada, Fanny Hill, Henrja Millerja ipd. ki so vsaj pisatelji oziroma literatura, pa čeprav erotično/pornografska, kupovale v manjših količinah (ne vse, vsekakor pa večina).

Kot sem zapisal, gre za popolnoma neuradno (beri: nestrokovno) statistiko, v smislu, da to ni neka analiza, je le podatek, ki še ni obdevan, in verjetno sploh ni potrebno, da bi bil. Če se mi zdi zabaven podatek, da je npr. Kranj kupil 200% ljubljanske količine otroške pornografije, mi pač dovolite osebni humor, ki ga nikomur ne vsiljujem.

Se strinjam, da je obseg nakupa odvisen od velikosti področja, ki ga knjižnica pokriva; zato sem tudi zapisal, da gre za neuradno (beri: nestrokovno) statistiko, oziroma bolje rečeno za podatke, ne pa za analizo.

Če se mi pri tem zdi zabavno, da so knjižnice nakupovale veliko bolj literarno erotiko/pornografijo ( Juliette, Rakov povratnik, Fanny Hill itd.) večinoma v manjšem obsegu, in pa da je npr. Kranj nabavil pedofilsko hvalnico Napačna odločitev v še enkrat večjem obsegu kot Ljubljana, je to pač moj osebni humor, s katerim upam, da nisem nikogar prizadel.

zdravo
Kot sem navedel to so le podatki in ne analiza; zato ni upoštevan npr. faktor obsega pokrivanja bralstva, ki je vsekakor pomemben. Če jih primerjamo z drugimi, bolj znanimi pisci, kot npr. desade ipd. bi ugotovili, da jih je večina knjižnic kupovala v manjšem obsegu kot pa pedo spise našega staroste. Edino kar sem izpostavil kot zabavno je, da je Napačno odločitev npr. Kranj nabavil v še enkrat večjem obsegu kot Ljubljana – kar pa je stvar mojega osebnega humorja in upam, da nisem z njim nikogar prizadel.

uups… pravilno: “v večjem obsegu kot Ljubljana” ne pa “še enkrat večjem”. Meja Kolpa :-))

popravek

pravilno: v večjem obsegu kot Ljubljana

namesto: v še enkrat večjem obsegu kot Ljubljana

Popravek gornje objave
Pravilno je v večjem obsegu kot Ljubljana

V Kranju se je žal večina stare garde knjižničark upokojila, te so bile res prave knijžničarke, znale so svetovati, poznale so vse pisatelje in knjige, zdaj je pa malo drugače…

Saj to nič strašnega, pač nekaj kar malenkostno izstopa, in mimogrede, zapisal sem napačno, Kranj ni nabavil enkrat več, temveč precej več, kot Ljubljana (7:10). Dokler je ta porno zmazek ustrezno označen, naj ga bere kdor ga hoče (razen mladoletnikov seveda).

Pozdrav iz Ljubljanje (kjer nabavljamo Mala v stotinah… :-(((

Še, za ljubitelje pedofilije:
Nekaj Malovih biserov: Školjka svetega Sebastijana (o možnem prijateljevanju dveh dečkov z upokojenim profesorjem), Baronov mlajši brat (zgodba o dečku, ki je želel odvrniti starejšega brata od slabe (pedofilske) družbe), Nedelje nekega poletja ( o spolnem zorenju dvanajstletnika), Ta grajski (pretresljiva pripoved o življenju dvanajstletnika, ki se znajde v prevzgojni ustanovi – ki ga obožuje ostareli pedofil) in Žigana, (o šestošolcu, ki v doživlja spolno zlorabljanje s strani maminega prijatelja) in Ani, ki jo psihično zlorablja pretirano ambiciozna mati.

Povzetek o pisatelju iz knjige magistre Marte Pirnar Tok/protitok (Založba Škuc, Lambda 53, Ljubljana 2006 na straneh 241-243): Vitan Mal v splošnem velja za prvega slovenskega mladinskega pisatelja, ki je pisal kakor sam pravi “o navidezno banalnih stvareh, kot so opravljanje male potrebe, bruhanje, samozadovoljevanje.” ..

Glede na to, da vlada zatišje, ker stotine s strani nas, državljanov in državljank, plačanih uslužbencev, ni sposobna najmanjše reakcije na področju, za katerega pokrivanje so bogato plačani, sem prebiral malo stare zapiske in naletel, na NežoP, katere pedagoški donesek z veseljem ponavljam:

Mene pa zanima koliko od vas je dejansko prebralo to knjigo? Si lahko na podlagi parih odlomkov človek sploh ustvari mnenje o kateri koli knjigi? Ali ni pravi vrstni red…preberi in potem komentiraj?

Torej, Neža je prebrala knjigo in ugotovila, da je v njej, po Nežomnenju samo en pedofil, to je tisti, ki posili dvanajstletnika. Drugi osebek, uveli prfoks, ki manipulira DVA najstnika in z njimi zganja oralni seks, torej NI pedofil. Iz česar sledi Nežopravilo št. 1 = pedofil je le tisti, ki otroka posili; vsa druga dejanja NISO pedofilija.[/i][/i][/i]

Nežoznanstvenica podredno ugotavlja: Glavno odraslo osebo, Boštjana, pa se ne more označiti kot pedofila ker, prvič ni posiljeval, drugič, je samo manipuliral dva okoli desetlenika v oralni seks, in tretjič, če koga moti pedofilija, naj jo pač ne bere. Če koga ne moti navajanje na terorizem z opisi sestave bombe, naj tega pač ne bere.

Nežoanalitičarka tu nadaljuje: Dejansko je vse početje glavnega junaka Boštjana, Tadeja, v soglasju z njim. Oz. celo več…Tadej si spolnosti še kako želi. To pa lahko moti le tiste, ki menijo, da pubertetniki niso spolna bitja. Torej, fant, ki ima dvanajst let, si želi biti posiljen, napaden , občevan s strani odraslih, kar pomeni, da si je sam kriv za posledice. In, popolnoma nepovezano s tem, to lahko moti samo tiste “ki menijo, da pubertetniki niso spolna bitja”. Halo trolka, nihče ni trdil da pubertetniki nimajo spolnih elementov; ampak kaj ima to zveze s pedofilskim posilstvom? Ali res mislite, da smo tako zagamani, da bomo zbežali ob prvi omembi, da smo starši preveč kretenski, da bi razumeli lastne otroke?

Nežoznanstvenica posebej izpostavlja, ker je to pravkar prebrala in mora zapisati preden ji izpuhti iz glave: “Tiste, ki bi opisi neštetega masturbiranja pubertetnih fantov motili dejansko odsvetujem to knjigo.

Tako da…preberite knjigo in potem sodite!!!”

Prvič; ne tiste, ki bi opisi”, temveč “tiste, ki bi jih opisi”
Drugič: ne neštetega masturbiranja (ker se da prešteti), temveč ponavljajočega se masturbiranja
Tretjič: Tiste…. dejansko odsvetujme to knjigo. Aa… Tistim, ne preveč draga, oziroma, če sem točen, poceni, Neža.

Skratka, literarni nasveti naše neže so v skladu s kmečkim izrekom: Na dan svete Neže se kuram rit odveže….

dobro jutro, včeraj sem obiskala Knjižni sejem, pogovarjala sem se s številnimi znanci iz pisateljskih vrst, med drugim tudi o tej sporni knjigi. Med nimi ni bilo niti enega, ki bi našel za knjigo eno samo lepo besedo- skupni imenovalec povedanega pa je bil, da pač stari prdec z leti vedno bolj leze v lastno govno in se tega ne zaveda, še manj sramuje. Knjigo in avtorja s(m)o obsojali, ob tem pa so bili izpostavljeni tudi knjižničarji & učitelji. Namreč: nihče ni razumel te njihove velike želje po tej kloaki, zlasti še, ker je marsikatera druga knjiga priznanega in uveljavljenega pisca ostala pred vrati. In če je verjeti, je podobnih kot ga Neža še nekaj..,..In če so njihove reakcije ob obrambi te knjige iskrene, potem se bog usmili posledic njihove lastne “domače” vzgoje, kajit povsem upravičeno lahko pričakujem(o), da tovrstno “Vitan ML” literaturo najprej preizkusijo na lastni deci.

PS Na Knjižnem sejmu sem bila ….zelo dolgo. Do trde teme. To pa je res nek poseben užitek, sprehajati se med slovensko bero, jemati v roke knjige, še vse dehteče in opojno vabeče, jih prelistavati in piti iz njih….
Ko bi tudi pri nas obstajale knjižne kavarne (če kdo ve za kakšno, naj mi pove), kjer človek lahko posedi ob knjigi, spije kavo, s kom pokramlja…uf!!!!

Vse to zgornje dopisovanje me je sprovociralo, da se oglasim s prispevkom.

Na splošno sem proti vsakršnemu psihičnemu in telesnemu nasilju do kakor koli podrejenih in nemočnih (do otrok, starejših, vsakršnih oseb v stiski, živali …), čeravno se dandanes srečujemo z nasiljem na vsakem koraku in v vseh mogočih oblikah.

Tudi literature, filmov, itd, kjer izstopa nasilna komponenta, ne maram, jo redko berem oz. redko gledam.

O Malovi knjigi (knjigah) je bilo zgoraj že dovolj napisanega (razen iz zgornjih citatov in povzetkov vsebine teh knjig ne poznam, niti jih ne mislim brati).

Pač pa imam svoje stališče do načina, ki ga ubira večina zgornjih dopisovalcev.
Že v šoli smo se učili, naj ne obsojajmo človeka, temveč njihovo dejanje ali dejanja. To naj bi bil osnovni princip že v vzgoji, pa tudi v odnosih sploh (se pravi, tvoje dejanje je slabo, neprimerno, obsojanja vredno, in NE, ti si slab, grozen, gnida od človeka…).

Razumem zgornje dopisovalce, da jih je sprovocirala vsebina knjige Napačna odločitev (in podrejeno še nekaj drugih knjig istega avtorja, saj je omenjanih še nekaj drugih naslovov). Ne razumem pa ravni progroma, ki se ga gre nekaj njih do avtorja osebno.

Toliko osebnih zmerljivk, žaljivk, blatenja, zasramovanja, itd do konkretne osebe ne srečaš pogosto (tja do brezveznega navajanja napak, kdaj se je avtor – dokler se je še oglašal – zatipkal). Da ne omenjam namigovanja dopisovalca ob eni od prispevanih fotografij o Malovem obisku na OŠ). Takšen pristop je, milo rečeno, nespodoben, hujskaški, tudi primitiven, in dopisovalcem jemlje kredibilnost.

Tudi to preverjanje, koliko izvodov posamičnega naslova knjig je v tej ali oni knjižnici, se mi zdi rahlo nesmiselno pikolovstvo.

Vse skupaj mi vzbuja neprijeten občutek, da se gre nekaj dopisovalcev nekakšno. osebno vojno z avtorjem samim.

To naj bi bilo opravičilo za dejanje Vitana Mala? Nabrž ne… Ljudje pač ubirajo različna pota, ko se zavzemajo za moralna in etična stališča, še predvsem pa ubirajo čudna pota, kadar so ogroženi otroci.

Bi moral povedati še kakšno zgodbo o znanki, ki je razorožila policaja (skoraj trikrat težjega od nje) in mu povzročila s kuhinjskim nožem centimetrsko vbodno rano na vratu “samo” zato, ker je policaj zinil med izvršbo, da jo bo priprl in dosegel, da bodo njene tri otroke dali začasno v rejo? Ali moram še posebej poudariti, da je bila znanka oproščena že pred preiskovalnim sodnikom, policaj pa se je s civilno tožbo samo še bolj osmešil? Najbrž ne.

Kdor je starš oz. kdo goji do otrok normalno medgeneracijsko ljubezen (brezpogojna lljubezen do otrok), mu bo Malova “čista” ljubezen do otrok (pogojna ljubezen, torej ljubezen v zamenjavo za spolni odnost) ne samo patološka, ampak ogrožujoča.

Kdor se čuti ogroženega, ni nujno, da bo ravnal etično ali zakonito. Topogledno je do knjige in do izjav VItana Mala tukaj še vse preveč tolerance in vse preveč molka.

Omenjene knjige ne mislim prebrati, ker me tovrstna tematika niti pod razno ne zanima in se mi upira, me pa preseneča, kako z lahkoto nekateri lepite odlomke iz knjige na forum in se zraven zgražate. Zakaj to počnete, če se vam tekst upira?

Knjiga, o kateri je govora, je uvrščena med knjige za odrasle. Samo to je pomembno. Problem bi nastal, če bi bila uvrščena med literaturo za otroke in mladino.

Zakaj je ta knjiga sporna? Zato, ker so v njej zapisane stvari, ki so kriminalizirane in se normalnemu človeku upirajo? Če je temu tako, zakaj potem niso sporne knjige, kjer so opisani drugi primeri nasilja, mučenja in umorov? Slednjega je ogromno, pa se nihče nad tem ne zgraža.

Odlomke iz knjige sem prilepil k ovadbi in poslal na Okrožno državno tožilstvo. Odlomke iz knjige sem prav tako pokazal kriminalistu, mojim znancem, prijateljem. In to kljub temu, da se mi tekst upira.
(mimogrede: upira se mi brisanje lastne riti, pa vseeno to vsak dan počnem ker moram).

Knjiga je lahko zaradi mene uvrščena tudi med zbirko v formalin potopljenih kadavrov. Problem je v tem, da je dostopna otrokom in da se med njimi tudi promovira – kdo ve, koliko otrok, ki jih je VItan Mal že “verbalno obdelal” na svojih delavnicah za dečke in jim je bil pisatelj všečna oseba, je že poseglo po tej knjigi.
Dostopnost takšnega gradiva je kot morebitno kazensko odgovornost knjižničarjev že izpostavil tudi institut Varuha človekovih pravic. Od tožilstva pa tudi pričakujem, da bo s pomočjo policije raziskala, koliko otrok je prišlo v stik s to knjigo.

Da, samo nihče ne legitimira in opravičuje kaznivih dejanj nasilja, mučenja in umorov, izjema je Vitan Mal, ki kaznivo dejanja pedofilije legitimira, zagovarja in celo opravičuje, sam pa celo ustvarja in razširja med otroci eksplicitno pedofilsko pornografsko gradivo.

Morda, pisec “dvoličnost”, bo nekoč vaša dvoličnost splahnela, ko boste v sebi dozoreli v starša. Temu vašemu prispevku namreč manjka ena cela življenska dimenzija, ki se ji reče osebnostna zrelost in družbena odgovornost.

Če pa imate otroke, potem pa naj mi bo prosim dovoljeno, da jim pošljem odlomke iz knjig. Seveda samo kot reklamo za nakup knjige in vabilo na delavnice za mlade dečke z Vitanom Malom – ker če bi brez “celofana in pentlje” to metal v nabiralnik otroku, bi mi kar hitro odvzeli prostost, mar ne?

Jejhata, Cenzura, če bi ti vedel, kakšno lastno psihopatologijo šele razkrivaš s svojim pisanjem, bi se malo držal nazaj. V resnici sta si z Malom mnogo podobnejša, kot si misliš…

Ah, seveda, na koncu obramba staroste pedofilov, toda, kot vedno, ne glede pedofilije, temveč prenos teže debate na “osebno vojno”. OOOOOh, kako zelo premeteno, sedaj bodo vsi nehali razmišljati o tem da Vitan Mal piše in zagovarja pedofilijo, namesto tega, bodo, ker sem jaz tako pameten in slovenska javnost tako neumna, debatirali samo še o lastni homofobiji in o lastnem osebnem sovraštvu.

e.
j. se.
Debata glede pedofila Mala, je na podlagi njegovih, ne pa NAŠIH, izjav. On, se je proglasil da sluzastega predgovornika fafanja mladih kot koristnega početja. Čvek, ki ga je pisoar razprostrl nad nami, je utrujajoče enak; pefodfilija je fajn, krivi so starši in drugi, ki tega ne kapirajo , vse skupaj je samo osebna vojna zoper svetnika srkanja sperme iz adolescentov.

Skratka, kiklop, je zelo jasen poskus pedofilskega lobija, da zamegli reakcijo Vitana Mala, s katero se sicer še pa še strinjajo, toda čakajo, da jo bodo lahko uzakonili.

Zate velja enako kot za Cenzuro: pod pretvezo pravičniškega boja proti pedofilu si napletel že toliko opolzkosti, da ni prav nobenega dvoma, proti kateremu pedofilu in pornografu se boriš. Proti tistemu, ki je za silo potlačen nekje globoko v tebi samem.

“Čestitam” za izjemno “poglobljeno in utemeljeno” analizo mojega pisanja. Vedno znova sem presenečen, kako me kljub popolni anonimnosti globoki poznavalci človeške psihe razkrinkajo kot negativca. Seveda vedno brez argumenta, razen splošnega “ti si nor”. 🙂 Zanimiva pa je korelacija: to se mi vedno zgodi, ko dreznem v kakšno svinjarijo, od katere ima nekdo škodo, drugi pa korist.

Popolnoma razumem vaš trud, da bi preusmerili splošni, družbeni problem v osebni obračun. Ker niti javno mnenje tukaj, niti družbena pravila po katerih živimo (zakonodaja) dejanj Vitana Mala ne opravičujejo.

Identične digresije izvaja Vitan Mal, ki poleg tega, da zmerja kar vse po vrsti, javno grozi z ovadbami zoper vse, ki si drzejo v svoji zgroženosti razmnoževati že javno objavljene odlomke iz navedene knjige.

Trmasti starec že ve zakaj grozi z navadno meglo in zakaj se tako trudi (nabrž tudi pod različnimi psevdonimi) obraniti svoj “lik in delo” pederastičnega starca.