kiksi v knjigah
Tokrat načenjam temo, ki se mi zdi kar precej zanimiva. Zanima me vaše mnenje o kiksih v knjigah, ali pa morda zbiranje le-teh.
Trenutno berem Čudež v Andih, v kateri je en zanimiv ‘kiks’, navajam:
Med njimi (avtor misli gore) je na primer Aconcagua, najvišja gora na zahodni polobli in ena od sedmih najvišjih na planetu.
No, če pomislim, da je samo osemtisočakov 14…
Spominjam se tudi knjige (pri naslovu spomin žal odpove), ko je junakinja mlajša sestra, nenadoma pa v enem izmed stavkov, govori o starejši sestri, kako je bila mama s to sestro noseča, ona pa se je tega spominjala…
Pa še en primerek (spet ne vem naslova, ne avtorja), ko glavni junak iz jeze razbije stekleničko in jo vrže v wc školjko, nato pa hoče na vsak način do sporočila, ki je bilo v njej, razstavi školjko in cevi in najde stekleničko, seveda je ta cela in v njej sporočilo suho, a ne…
Mislim, da je šlo nekako tako.
So mi pa zanimivi ti kiksi, ker so se zgodili tudi meni, pa jih nisem opazila ne jaz, ne urednica,ne lektorica, šele kakšen, ki je knjigo bral in me na to opozoril. Ali pa sem napake odkrivala sama pri branju mojh knjig, ki so ravno izšle in zraven zardevala…
Ja, to so krute napake, ravno zadnjič sem iskala en tak fajn kratek izraz, ki bi jih povzel, pa ga nisem našla; s kolegi smo prišli do ‘neusklajenosti’ (ang. continuity). Sama sem recimo v Treh razlogih zagrešila (vsaj) dve: Marko v celem letu ni imel rojstnega dne :)) in pa v istem dnevu sta proslavljala, je prišla še mama, še Nika, je Ksenija opravila še generalno čiščenje itd. – no, saj bi šlo vse v istem dnevu, na ultraspeed. :)) K sreči sem to opazila še pravi čas.
Tisto o nosečnosti, ki se je je mlajša spominjala, mi je znano, mislim, da sem to tudi jaz brala (morda Rojena iz tvojega življenja?).
Zdajle se spomnim še Kingovega kiksa iz Buicka 8, kjer pripovedovalec Sandy na začetku knjige pojasni, da sta še oba njegova starša zdrava in pri močeh, v zadnji četrtini knjige (kjer opisuje preteklost) pa se ‘spomni’, kako mu je njegova mati, ki jo je že skoraj do konca požrl rak, teden dni pred smrtjo rignila v obraz.
Tega je precej v knjigah (v filmih pa še več, imaš spletne strani, ki opisujejo take ‘goofe’, v Titanicu naj bi jih bilo okoli 200!); ‘lukava’ zadeva. Bi moral imeti bralca, ki bi bil izurjen za odkrivanje prav takih napak ob branju. Ampak, hej, če ga celo ultra uspešen King nima … :))
Spomnim se še ene filmske iz Brokeback Mountain. Tam si junaka dopisujeta in na vseh razglednicah, torej tistih, ki jih piše Jack, in onih, ki jih piše Ennis, je povsem ista pisava. 🙂
K.
Dobro jutro
a pod “neuslajenost” mogoče misliš angl.mismatch? Nisem jezikoslovec, a včasih kaj napišem npr v angleščini, pa težko najdem izraz, ki opisuje napako in je hkrati “spodbudno vljuden” – pa sem en takle mismatch imela za prijaznega – pa ne vem, če imam prav?
Si pa kar predstavljam, da bi me bolelea glava še pa še, če bi pisala ali prevajala.je to res zadnja verzija, so to res prave korekture, je to res pravi izraz…brr, sila ste , prevajalci.In pisci, seveda.In lektorji .In sploh vsi okrog knjig, no.-
lp
Ne vem, eka, za mismatch prvič slišim (trotlziher slovar pravi, da je to ‘slab zakon’ :), oxford pa ga že opiše kot neskladje); tudi glede na pomen predpone mis in glagola match bi rekla, da gre za isto zadevo. Na straneh, ki opisujejo tovrstna neskladja v filmih, je za to rabljen (kolikor sem pač tega pregledala) izraz continuity.
Brala pa sem o tem, kako ga je Dafoe pokronal v Robinsonu Crusoeju. Tam je menda glavni junak najprej slekel vsa oblačila, odplaval do razbitin ladje, nato pa si nabasal žepe z vsem, kar bi morda lahko uporabil ali potreboval. Nisem preverila, knjigo pa sem brala pred sto leti, tako da ne vem, ali drži.
Knjige, ja. Hud špas. 🙂 Vedno znova me preseneti, ko vidim, kako nekatere založbe vse to ‘na izi’ jemljejo in izdajajo … raje ne začnem spet. 😉
Pozdrav!
K.
O, eka 67, res je! (Nikoli nisem bila pozorna na njene štumfe.)
Takole je videti (če koga zanima):
http://www.bokia.se/kanner-du-pippi-langstrump-astrid-lindgren-9129670810/bok/9789129670813/
Pa še to: od vseh ilustriranih Pik je meni naša najboljša in najbolj pikasta.
Jaz bi tem kiksom lahko rekla tako continuity kot mismatch (ali kaj podobnega). Primer za continuity so npr. tisti klasični premiki stvari med enim prizorom. Reimo ko nekdo sedi pri mizi, pa je med prvim stavkom kozarec na levi, med naslednjim na desni itd. Teh v knjigah ni kaj dosti. Mismatch je pa nekonsistentnost v smislu da v antičnih časih čez nebo leti letalo ali da ima srednjeveški vojak ročno uro ali kaj podobnega. Kaj podobnega, v milejši obliki seveda, se lahko pripeti tudi v knjigah.
Ravno se spravljam “raziskovat” v kakšni obliki so 1860 poznali stranišča. V knjigi Nežnost volkov kot primer nepirjetnosti omenja zamašeno stranišče. Hmmm…
Ja, Brenkova in Stupica sta sodelovali, seveda – (rjavi ton je bil preveč na fašizem spomin…)
pojavlja se tam tam npr. beseda zamorc (Pika, zamorska princeza)- ki je takrat še ni nadomeščala kaka bolj “uglajena” beseda…
Kar oboje, mislim da je angleški zgornji razred takrat že moral uporabljati flush školjke ( a nisem sigurna). V neki knjigi o odkritjih je to čudovito napisano, ilustrirano, a se ne spomnim naslova, žal.
lp
V eni novejših slovenskih kriminalk je omenjen v knjigi listek, vložen med strani 25 in 26 ali nekaj podobnega, v glavnem neparna in parna stran. Ko sem to brala, me je takoj zmotilo (stari knjigovez pač) in sem preverila paginacijo pri kakšnih desetih knjigah, če je kje paginacija iz neparne v parno, pa seveda ni. Vse leve strani so parne, listek lahko vložiš le med 24 in 25, med 26 in 27 itd.
Seveda ne verjamem, da poprečnega bralca, ki ni bil nikoli zaposlen v tiskarni, to moti. Nočem napisati naslova, ker nočem kritizirati knjige, ki mi je bila všeč.
Nadaljujem zadevo “Pikini štumfi” (mi ni dala miru).
Res, v originalu sta omenjena črn in rjav štumf. Ne glede, da je marogasta nogavica zelo simpatična, pa vseeno nisem čisto ziher, da je to v redu, kar malo po svoje pobarvat oblačila (oz.: ne, ni).
Prevod pa je bil menda narejen iz nemščine, mogoče so ga že tam takole biksali.
Spet jaz, tokrat zadnjič – se res opravičujem vsem, ker tole privatiziram za razpravo o oblekcah 🙂
Sem prejle hotela pravzaprav rečt, da se mi pa vendarle zdi problematično v prevodu takole popravljat (morda sem malo zoprno napisala – a nehote, res).
Za tiste, ki se jim ljubi – tukaj se razprava nadaljuje (je v nemščini, o štumfih v filmu o Piki)
http://www.gutefrage.net/frage/welche-farben-haben-die-struempfe-von-pipi-langstrumpf
Zdaj pa pri sebi to vprašanje res dajem ad acta.
Seveda je to pomembno in se strinjam , dear heather, ta kos oblačil – nogavice – je pri Piki pač dodatno pomemben !
Meni je to sicer simpatičen, čeprav res precej (!) nagajiv popravek- nekako je razumeti, občudovati odločitev v končni izdelek “Pika” vpletenih glede rjave barve na nekaj tako spominjajočega tona. Pika, ki ni marala regelcev, a je bila vedno za pravico, bi sigurno ne imela nič proti- v tem specifičnem primeru- Lindgrenova pa tudi ne, taka pokončna, samosvoja in trdna ženska kot je bila.- To je seveda le moje, nepomembno mnenje – sem laik (a Lindgrenina “oboževalka” )- in absolutno podpiram dejstvo, da ima v strokovnih krogih ta debata čisto drugi pomen in težo !
Zato tudi jaz le zadovoljno zavzdihnem- Pika je in bo – in to je to!
zelo lp
Verjetno je v pravljicah tovrstnih napak veliko. Sama se zdajle živo spomnim enega primera. Kot prvošolka sem namreč dostikrat poslušala pravljico Čudno drevo (na plošči :)) in sem jo zdaj poiskala (na kaseti) tudi za svoja malčka.
Fant pleza na čudno drevo mimo srebrnega gradu s srebrno deklico, zlatega z zlato deklico in bisernega z biserno deklico. Ta mu pove, da bo, ko doseže vrh, našel pet demantnih češarkov. Opozori ga tudi, da če bo o čemerkoli, kar je doživel na drevesu, pripovedoval ljudem, bo pogubil vse deklice (vsaka ima še kopico sester).
Ko se fant pridriča nazaj do čakajočih ljudi in kralja, mu najprej izroči pet zlatih češarkov, nato pa mu poroča o vsem, kar je doživel. (In se poroči z biserno deklico.)
K.