ki ste šli iz gospodarstva v javno upravo oz. ste tam
vsi, ki ste imeli čas piti kavo in viseti na netu, spročite kje v JU ste delali? najberš ste prišli na delovno mesto po VIP vezah in so vas stisnili v kakšn kot namesto fikusa.
v JU delam že 3 leti in pol, in še 1x mi ni bilo dolkčas. Kave ne kuhamo, ker nihče ne bo čakal da voda zavre. Polne omare dosjejov, stranke pred tabo, stranke na telefonih. Malico jemo skoraj na stranišču, da ne nosimo žemelj nazaj domov. Mesečno poročamo o narejenem delu (odločbah, dopisih) in če ne dosegaš norme je to že huda kršitev.
plače so nizke. ko se dobim z bivšimi sošolci na kavi, še kar ne morejo verjeti da sem študerala, pisala seminarske, in celo višala ocene za plačo, ki jo ima nekdo s V. stopnjo v gospodarstvu. napredovanje je minimalno, tudi če narediš 3x več kot nekdo za sosedjo mizo.
res pa je, da ne težijo glede nosečnosti, bolniških odsotnosti.
JU iz mojih izkušenj:
– jutranja kavica (traja pol ure do eno uro)
– potem se kao malo dela
– kmalu je na vrsti dopoldanska kavica + čik (traja približno enako časa kot zjutraj)
– potem se spet kao malo dela, če je sploh kaj za delat
– vmes je malica in hitro po malici vsaj še ena kavica + čik
– marsikateri od nadrejenih je tam samo zato, ker ga je not povlekel prijatelj/sorodnik in ker izpolnjuje pogoje za vodjo (ima primerno stopnjo izobrazbe), o delu pa nima pojma, niti nima izobrazbe iz primerne stroke (primer: novinar je vodja sektorja v gostinstvu in turizmu)
– namesto nadrejenega opravi vso odgovorno in zahtevno delo ena od nižjih delavk, ki je tam 10 let dlje kot šef, ampak ker nima faksa, je deklica za vse, jo izkoristijo v nulo
– ko se pojavi kak “padalec”, ki ne ve, kako zadeve v JU potekajo in se hoče izkazati ter dobro delati, se ga odreže s šikaniranjem in prepričanjem, da je slab in nesposoben ter da ne spada med njih (nekaj si izmislijo, samo da se ga rešijo)
In še marsikaj bi lahko naštel iz naslova dolgoletnih izkušenj – Brdo pri Kranju
Jaz ne pijem kave in ne kadim.
Dela mi ne manjka, lahko ga komu kaj odstopim, če želi. Vendar ga najbrž ni junaka. Kdor dela ne vidi ,ga najbrž res nima….zato pa je tako stanje kot je….
Koriščenje dopusta je najbrž res bolj samoumevno, vendar se je treba tudi okoli tega malo vzkladiti, odvisno najbrž od delovnega mesta. Plač so redne, za zabušante odlične, ker tudi če nič ne deleaš dobiš enako kot tisti, ki se res trudi. Stimulacije v teh časih ni, razen za kak izbrance, to je res.
Jaz bom vsekakor delala na tem, da naredim premik v gospodarstvo. Zaradi mene same.
Sori MEDO, ampak… POJMA NIMAŠ, kaj si želiš!!! neugoden delovni čas ni nič v primerjavi s tem, kaj se dogaja ponekod v JU. to kaj sem jaz doživela v JU (na Brdo pri Kranju v pisarni), je svinjarija prve lige. in ti točno povem zakaj… ker enostavno ni dovolj dela (sami neki šefi, ki nimajo nobenega dela), se ukvarjajo z drugimi neumnostmi. imajo čas razmišljat o tem, kdo jim je bolj ali manj všeč, kdo je kaj narobe rekel ni se mogoče zameril (pa še sam ne ve, da se je), kdo je narobe stopil in koga narobe pogledal…. v glavnem, tam se ti lahko zmeša!!!! zafrustrirane in zdolgočasene babe večino del. časa preživijo na foteljih s kavico v roki ali na čiku… še nekatere, ki prej niso kadile, so pa tam začele… ker se enostavno nimaš kam dat tistih dolgih 8 ur!!!!! dovolj časa sem bila tam, da sem videla, kako to izgleda.
Zdaj sem (spet) v privatnem sektorju in se iam fajn. Dela je vedno dovolj, včasih plavamo, ker je preveč vsega, ampak je fajn!!! Počutim se koristno, ker dejansko nekaj delam, čas mi mineva neverjetno hitro in vzdušje je super! Vsi imamo delo, če pa utegnemo za 5 min, pa se malo pohecamo in je vse ok. Časa za bedarije enostavno ni..
Razumeš zdaj razliko???
Ma čas za bedarije je vedno! Enkrat več, drugič ga skoraj ni, a to je odvisno od “udeležencev.”
Če imaš okrog sebe norce, potem je vse skupaj norišnica!
Res pa ne razumem tistih, ki potenciranjo redno plačo??? A je za vas normalno, da ne dobiš plače? To je isto, kot da bi nekaj ukradel, ker tista plača je MOJA in pripada MENI in NOBENEMU DRUGEMU!!! Jasno mi je, da je tega veliko, v JU manj a to ni nič čudnega, če to sprejemate kot normalno.
Ampak zavedajte se, da tudi v JU ni ravno vse tako, kot si mislite. Tisti ki so delali več let in več desetletji, tudi ponoči dobro vedo, kako so pred leti mešali z datumom izplačila in na koncu so te spravili ob eno plačo! Da o nadurah, ki so jih kar zbrisali niti ne govorim. In to ni bila ena ali deset ur, bilo jih je po 30 in več.
Naslednje kar vam mora biti jasno je, kaj sploh je delo! Očitno je za vas delo samo fizično, (kramp in lopata) kar pa seveda ni res.
LOL, podobne izkušnje imam.
Tudi jaz delam v državni upravi in ne bom menjala, to predvsem zaradi tega, ker sem tukaj že za nedoločen čas, in to pomeni, da je težka verjetnost, da boš kdaj ostal brez službe, za službe v gospodarstvu pa se ve, koliko so varne.
Včasih mi bi bilo lahko dolgčas in včasih je delo enolično, a večinoma je vse odvisno od tebe. Če hočeš delu kaj doprinest, lahko surfaš po netu in iščeš podatke, ki jih lahko uporabiš v službi in so plus vsaki zadevi, ki jo rešuješ. Lahko pa delaš samo tisto, kar je pač potrebno in ostal čas kafetkaš. Sama sem nekje na sredini. Včasih, ko si zaželim, skušam bit inovativna in iščem nove vidike v zadevi, ki jo obravnavam, včasih pa samo da je…
Plača ni tolk slaba, a v gospodarstvu bi bila večja. Čeprav bi bilo seveda tudi več za naredit in tudi več stresa.
Kar je meni všeč v državni upravi, je to, da so odnosi med nami zelo u redu. Nikakšne izrazite tekmovalnosti, da ti ljudje ne bi hoteli pomagati, če nečesa ne znaš. Pravite, da je to posledica tega, da imamo vsi zagotovljene službe in zato si nismo konkurenca. Mogoče res, a meni se zdi vsekakor zelo lepo, da se dobro počutim v službi. In res, v službi sem kot doma – vse kolegice obravnavam kot dobre osebe – ni se mi zgodilo, da bi trpela v službi… Čeprav je res dosti takega obnašanja,kot ste opisali zgoraj; da se opravlja na veliko – a nikoli ne rečejo kaj slabega v tvoji prisotnosti. Kaj je manjše zlo, kot da te jebejo v živo.
Ne strinjam pa se z zadnjo alinejo – da šikanirajo tistega, ki hoče pridno delati in se ga rešijo. Pri nas take obdržijo za stalno in potem jim naprtijo še vse svoje delo, tako da lahko sami v miru klepetajo. Sej potem bolj ali manj vsak to sprevidi in se upre, razen zelo šibki karatkerji.
Zame je tudi plus ta, da lahko kadarkoli vzamem dopust (glavno je, da je od iste stroke še eden v službi, da me lahko nadomešča), da lahko kadarkoli grem ven h zdravniku ali samo po opravkih in noben nikoli ne teži.
Pa kje ste ve v službah, da se vam “toliko” dogaja? Sama sem zaposlena v JU 16 let in nikakor se ne morem načuditi, kako brez dela so nekateri javni uslužbenci in da o tem celo pišejo po raznih forumih…in potem se sploh ne čudim, da ljudje, ki niso zaposleni v JU vse strpajo v en žakelj. Sem zaposlena na upravni enoti, delam s strankami, moj šef delo spremlja in primerja s sodelavko, pišejo se poročila, primerjajo se z ostalimi upravnimi enotami. Oddelki si med seboj pomagamo in se nadomeščamo. Od 36 zaposelnih smo po 16 letih prišli na 28 in se bo še zmanjševalo (ob upokojitvah več ne zaposlujemo). Redno se spremljajo stroški in šparamo na vseh koncih, o izobraževanjih lahko le sanjamo. Delo je stresno in zahtevno, plača pa pod 1000 EUR z malico vred, ga pa rada opravljam, saj me delo s strankami veseli, pa tudi pozitiven odnos s sodelavci veliko šteje. V moji službi je red tudi glede dopustov, privat izhodi se beležijo in grejo v breme dopusta, kar je tudi prav. Se pa ves čas službe zavedam, da sem (smo) tu zaradi ljudi in ne obratno in si želim, da bi se tega počasi začeli zavedali tudi drugi zaposleni v JU.
Forum je zaprt za komentiranje.