Kekčeva domačija
Če greste čez Vršič, se previ mimo Kranjske gore , Vršič in nato navzdolj, in ko pride čisto do dna, zavijete proti izviru Soče. Kaj je na tej poti za videti, Kolikor želite, narave na pertek, še posebej, če greste v lepem dnevu. Potem pa naprej v Bovec in rafting.
Primož
Pa ne samo Kkeca, tudi Bedanc pa Pehva prideta in rožle, Brencelj in Kosobrin, samo za vovka ne vem, če je še živ.
Primož
Ful lepo je tam!
Imajo celo spletno stran
http://www.kekceva-domacija.si
tam je narisan tudi zemljevid…. čez Vršič in potem….
Jaz sem pa vidla, da to hiško, kjer je bil sneman film oddajajo turistom (za 6 oseb)… 10 tisoč je nočitev z zajtrkom/osebo… meni je to fullll predrago!
60 tisoč na dan za celo hiško x 5 dni – ulala znesek.
Hmmm – kako so potem možni ogledi hiške?? (no, razen če nimajo gostov).
Eno je Kekčeva domačija, o kateri govori Hihi, tj ob izviru Soče.
Drugo je Kekčeva dežela, to organizira agencija Julijana (v centru Kranjske Gore, majhna lesena hišica) – ne vem, kako je sedaj, včasih je bil odraslim vstop ‘prepovedan’. Je pa Kekčeva dežela v smeri proti Krnicam.
Za izlet (enodnevni) z otroci verjetno bolj primerno. Drugače pa imaš v tem koncu ogromno možnosti – sedaj odvisno od starosti otrok: Jasna, Martuljški slapovi, Zelenci, tromeja, Vršič, izvir Soče, Planica, Tamar …
Uf, me je kar zamikalo 😉
tako kot veliko drugih planincev smo nasankali, ko smo spoznali arogantnega lastnika. takšne neprijaznosti pa še ne!
škoda, da nismo že prej pogledali kaj pravijo drugi:
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10001&id=3780
Tudi mi smo bili ta vikend ostali jezni in razočarani ob obisku Kekčeve domačije. Za Kekčevo domačijo prej nismo vedeli, ko smo se želeli ustaviti pri izviru Soče pa smo videli njihov smerokaz z znakom za kavo in kosilo. Ko smo prišli tja so rekli, da nimajo nič za jesti in piti, ker pričakujejo 20 gostov (ok sprejeto) in da kaj pa bi imeli za dojenčka za jesti (naš fant je star leto in pol, žganci, mleko bi bili super, hvala). Zahvalili smo se in se počasi odpravljali proti avtomobilu. Počasi zato, ker se je naš fant valjal po travi ob poti, ker smo se s starejšim angleškim parom in njihovo gostiteljico zapletli v debato o naši posvojeni hrtici in ker smo fantu morali preobleči plenico (obnašanje značilno za počitnikovanje in potovanje z majhnim otrokom). Ko končno prispemo do avta, privihra do nas jezna gostiteljica in nas zmerja, da smo na parkirišču že 15 minut in da oni pričakujejo 20 gostov in naj že gremo. Občutki ob tem: jeza (zakaj zavajajo obiskovalce z označevanjem ponudbe hrane in pijače, če je ta samo za izbrane/elitne goste, kar mi očitno nismo bili), zmeda in razočaranje (kaj se je ravnokar zgodilo?), gravž (očitno so naravne lepote, kulturna in arhitekturna dediščina samo še orodje za komercialne dejavnosti, ki so daleč stran od domačnosti, človeške topline, srčnosti in preprostega gostoljubja, vrline, ki jo človeštvo goji že tisočletja). Glede na našo izkušnjo vsekakor preveč PRja, lepih besed in blišča in premalo srčnosti.
Forum je zaprt za komentiranje.