Kdo ve – fotograf za fotke v knjigi
Ukvarjam se z zamislijo za izdajo knjige, v kateri bi bile pretežno bolj fotografije.
Stvar je pa taka, da založbi, ki sem ju poklical, ne financirajo vnaprej, niti še ni jasno, ali bodo zainteresirani za izdajo knjige. Rečeno je bilo, da moram za fotografije poskrbeti sam, da pogodbo bodo pa podpisali, če se bodo za knjigo odločili.
Želel bi, da bi bile v knjigi kvalitetne fotografije, pravilno osvetljene in ne kakšen nekvaliteten krš. Zdaj me pa zanima, če ima kdo s tem izkušnje, kako to gre.
Ali fotografa plačati, pa založba vseeno ne bo zainteresirana za knjigo;
ali kako. Ne vem, ne želim “nategniti” fotografa ali pa iti v svojo škodo in izgubiti denar in čas.
Kaj mi vi svetujete? Kako to gre?
Glede same izdaje knjige pa tole:
http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&articleid=904&page=1
Vanika, o kriiiiizaaaa:-(
Šele zdajle sem prebral vse štiri poučne strani in sem v resni dilemi, kaj naj zdaj! O šit!
Saj to je pravi križev pot. Očitno moraš imeti kar precej keša, da lahko sploh začneš sanjati o svoji knjigi!?
Jaz pa razen dobrih idej, od katerih mi bo glavo razneslo, in od volje, to spraviti v knjižno obliko – nimam praktično nič finančne podlage, nobenih zvez in tudi izkušenj ne!
Ali dobra volja in ideje potem ne zadostujejo? Kaj naj pa zdaj naredim? Sem “an absolute beginner” na terenu, kjer očitno zdrkuje tudi izkušenim starim knjižnim mačkom, kako bi potem meni uspelo, ne vem.
Nevednež, tudi sama sem pravkar prečitala tisto z jokerja in čeprav je fino in duhovito napisano, ti v končni fazi temeljito požre vsak up na izdajo lastne knjige. Slednje res ni od muh, ampak tako nemogoče pa spet ni!
Ne pozabimo nečesa pomembnega (če greš v samozaložbo): SPONZORJI! Reklama oz. promocija je dandanes počelo vsega, se zdi, pa naj pogledamo v poštni nabiralnik, prižgemo tv ali radio, surfamo po netu … Knjiga, v kateri bi bilo veliko fotografij, bi znala biti za sponzorje privlačen način lastne promocije, saj (leni) slovenci menda raje slike gledamo kot črke prebiramo … 😉 Je odvisno, kak tip človeka si, ampak če si resnično želiš izdati knjigo, boš požrl nelagodje, tremo, ponos itd. ter se spravil do predstavnikov firm, od katerih lahko za objavo njihovega loga na zadnjih straneh knjige pričakuješ soliden kupček. Mogoče ima tudi kak žlahtnik ali kolega kakšen s.p. – pa čeprav je le 50 €, bolje kot nič, ne?
Sicer ti pa povem, da sama spravljam tri svoja dela v založbe že leto dni. Tri totalno različna dela. Kot bi ti krošnjar ponujal cokle, plastično pištolo in sladkorno peno. :)) Kaj sem naredila? V google sem napisala založba in poslala vsem, ki jih je nametal ven, ponudbo s kratkim opisom dela (od tehničnega opisa – št. znakov oz. besed – do kratke vsebine in sloga). To je zneslo približno 35 mailov, vzelo pa mi je kako uro.
Rezultat? DObila sem osem odgovorov, od tega 4 zavrnitve. Lepo, ne? Ostalim sem morala poslati delček za pokušino. Končen rezultat? Ne, letos še ne boš bral mojih knjig. Mogoče mogoče pa drugo leto že dve. Ena je dokaj trdno ‘obljubljena’, pri drugi sem žal odvisna od tretje osebe (ilustracije), tako kot bi bil ti odvisen od fotografa. In to je bad bad bad! Sam se trudiš in vse delaš in se meniš, prosiš, razlagaš, potem ti pa nekdo tretji prismodi župo. Ja, tako je to, saj veš: če hočeš, da bo nekaj dobro narejeno, naredi sam (ali pa prepovej otrokom, da bi to storili :)).
Kar se tretje knjige tiče, so obljube medle in segajo dve do tri leta v prihodnost, tako da si še ne manem ravno rok.
Plačilo – vse založbe, ki so me sploh ‘šmirglale’, ponujajo odstotke od prodaje. Ampak ti po pravici povem, da itak že vse življenje vem, da s svojim talentom (?) ne bom obogatela; bi mi pa veliko pomenilo to, da bi svoje delo videla na knjižnih policah v tovrstnih ustanovah; in seveda v rokah ljudi!
Tako da lahko poskusiš na ta način. Samozaložba je zadnja bilka, bi rekla; ne pozabi na sponzorje. Fotografa pa lahko poiščeš kakšnega takšnega, ki je še neuveljavljen, vendar vseeno dela dobre fotografije (malo posurfaj net, zelo dobre slike so npr. na strani peter’s foto in pokrajine.com) in bo v tem videl možnost lastne promocije, zato ti bo svoje delo posredoval brezplačno in skupaj s tabo nato žel slavo ter tiste odstotke …
Obilo uspeha in sporoči, kaj se bo izcimilo!
K.
No, ni nujno, da je vse brezupno. Sama imam za sabo eno samo izkušnjo.
Knjiga je najprej romala na eno od velikih založb, kjer so jo resda sprejeli nemudoma in s precejšnjo naklonjenostjo, vendar so za začetek zahtevali tolikšno krajšanje (res je obsežna), da bi jo bilo treba napisati dobesedno na novo. Ni šlo za spremembe, samo za krajšanje. Nobenega dela ni težava skrajšati – do določene mere, torej toliko, kolikor delo prenese, da še ostane isto delo, da se zgodba ne razplete in sesuje ipd. No, v tem primeru je šla zahteva po krajšanju res čez vsako mero, volje za tako rekoč vnovično pisanje pa ni bilo. 😉
Drugi nesprejemljiv pogoj je bil nizek, že kar smešen honorar, sploh ob upoštevanju dejstva, da knjiga ni potrebovala lekture. In tretji nesprejemljiv pogoj je bil “tihi odkup” – no, ne bi bil ravno “tih”, ampak v nebo vpijoč.
Ker prvotni namen knjige niti ni bila objava, je res ni bilo težko vzeti pod pazduho, se obrniti in reči na svidenje.
Nato je knjiga romala na drugo, tokrat manjšo, vendar uveljavljeno založbo. Sledila je precej drugačna zgodba: nobenega krajšanja + za slovenske razmere normalen honorar + odstotki od prodaje, in to od naklade, ki je celo praktično dosegljiva + odlična prodaja knjižnicam itd. itn.
Skratka, ni nemogoče in tudi ni nujno, da je treba pri izdaji knjige bankrotirati/pristati na ponižujoče pogoje.
@Katja10: o čem ti to?
Nevednež, nisem ti hotela vzeti poguma s pripetim linkom, še zdaleč ne!
Mislim samo, da je dobro čim več vedeti o takih stvareh, če želiš izdati knjigo in članek v Jokerju je edini, za katerega vem, da temo opisuje res podrobno in brez olepšav, mogoče celo malo preveč črno.
Poznam nekaj ljudi, ki so v zadnjem času izdali svoje knjige ( ne leposlovne, ampak o določenih krajih oz. dogodkih ), res pa večinoma v samozaložbi in kolikor vem, ni imel nihče kakšne finančne koristi od tega, mogoče celo izgubo, samo to je bila njihova želja, da knjigo izdajo. Res je pa tako kot piše Kerstin, skoraj v vseh teh knjigah so reklame, tako da je najbrž kar dobra varianta, da najdeš sponzorje.
No, pa le ni vse tako črno, kot je izgleda na prvi pogled.
Prvo kar sem storil, je bilo, da sem se pozanimal in preveril, če je takšna knjiga pri nas na tržišču. Ne še! Prvi plus.
Sam sem vmes tudi pobrskal po internetu po izkušnjah drugih – so različne.
Dejanski jih gre mnogo v samozaložbo ali pa najdejo manjšo, solidno založbo s posluhom in fer odnosom.
Knjiga, ki me mika, ni leposlovje, ampak praktični, kreativen in ustvrarjalni priročnik v področju gastronomije. Se pravi, da bi prišel prav gostincem, knjižnicam, hotelom, šolam, vrtcem, gospodinjstvom in še komu – tako da izgledi niti niso tako slabi.
Ne bi pa rad šel v “španovijo” z nekom, ki bi me pri knjigi “povozil”. Želim namreč, da bi bile v knjigi predstavljene moje zamisli v neokrnjeni izvedbi.
Dobra ideja, tale o sponzorjih. Glede materiala sem imel itak namen iti v to varianto, glede denarja sem imel pomisleke.
Kerstin in Katja10, hvala! O kako si želim, da bi nam vsem trem nekoč uspelo! Če se mi bo tole scimilo v pozitivnem smislu, vaju bom povabil na kavo in vama podaril izvod svojega umotvora. Ja, sanje, ki so cilji jutrišnjega dne…
Še nekaj me je prešinilo. Ali je možno, da greš v založbo predstavit svojo idejo, vizijo knjige, tam ne prideš skupaj z njihovimi predstavniki, ti pa nekdo od njih “sune” tvojo zamisel in jo izpelje po svojih kanalih? Te na ta način prehiti s tvojo lastno idejo, ti pa nazadnje nič kriv nič dolžan lepo izvisiš? Je treba računati tudi na to?
Zdaj bo izgledalo, kot da sem malo paranoičen. Že res, da silno rad berem kriminalke, vendar menim, da malce previdnosti ne škodi. Bi me pa prizadelo, če bi me na tak način nekdo izigral.
Ima kdo kakšen nasvet ali izkušnjo tudi s tem?
Seveda je tudi to možno in dandanes je zdrava mera paranoje nujna sestavina karakterja, ki se nam po vsem sodeč že počasi zapisuje v genetski kod. :))
Nikoli pred konkretnejšim dogovorom, oziroma podpisom pogodbe se na lepe oči ne izroča avtorskega dela, niti v natisnjeni, še manj v elektronski obliki. predstavi se ideja, kak primer, omogoči pogled v delček besedila. sploh, kadar gre za besedilo tvojega tipa (ki, mimogrede, zna biti zanimivo za marsikaterega založnika).
Seveda boš slej kot prej založbi moral izročiti celotno besedilio, da vidijo, kaj bi ti sploh naj izdali.
nekakšna dokazila, kdaj si kot avtor spisal svoje delo, si lahko zagotoviš pred tem. recimo: kopijo besedila z natančno navedbo datuma deponiraš pri advokatu; če res prebiraš krimiče ti bo všeč naslednje: sam sebi lahko priporočeno pošlješ en izvod in ga z datiranim potrdilom hraniš originalno zapakiranega; lahko si priskrbiš podpisani izjavi oseb, ki izjavljata, da je to tvoje delo, oziroma, da ti v tem in tem času (ki je pred datumom, ko bi ti kdo poskušasl ukrasti delo) razpolagaš z njim.
Če, oz. ko pride do podpisovanja pogodbe, si obvezno vzemi čas in jo pazljivo preberi ter si daj razložiti vse nejasnosti in pravniške latovščine.
Ni pa vse črnogledo. Mnogokrat vse to sploh ni potrebno in se z založnikom da marsikaj dogovoriti na čisto normalen, človeški način. Odveč pa previdnost nikoli ni, ali pač?
@Pilgrim: joooj, ne spravljaj me v zadrego ;-))) Povrhu sem bila itak samo soavtorica …