Kdo je odgovoren?
Zanima me vaše mnenje, KDO JE PO VAŠE ODGOVOREN, ker osebno ne vidim objektivno.
Dve osebi, ena prosi drugo, da si zanjo sposodi v knjižnici nekaj knjig. Druga oseba privoli. Po pretečenem roku prva oseba knjig še ne vrne. Druga oseba jo vmes, ko teče zamudnina, opomni, naj vrne in tako dobi nazaj vse knjige razen dveh. Zamudnine prva oseba ne more plačati. Druga oseba nima komentarjev na to. Ko dobi tretji opomin, izgubi živce in začne grozit prvi, ta pa odgovori, da ni krivda na tej strani in da je pripravljena plačat samo polovico zamudnine. Denarja nima, vendar je vseeno pripravljena odplačat vsaj po obrokih. Vendar samo polovico, saj bi ta druga oseba lahko že prej ustavila večanje zamudnine, pa ni. Kdo je zdaj odgovoren za to zamudnino: oseba ki je imela knjige ali oseba, ki je vzela knjige za drugo osebo?
Oseba, ki je imela knjige.
S tem, da mi ni jasno, kako bi lahko druga oseba (ki je sposodila knjige prvemu) ustavila večanje zamudnine. A da bi vrnila prvi dve vrnjeni knjigi in bi zato bila zamudnina manjša?
Po eni strani je res, da naj prva oseba plača za zamudnino, za tisti čas, ko je dejansko imela knjige. Druga oseba pa naj plača za zamudnino za čas, ko je imela knjige a jih ni vrnila v knjižnico. Prva oseba je knjige vrnila drugi osebi, druga pa jih ni v knjižnico. Prva oseba ne more odgovarjat za zamudnino za čas, ko knjig ni imela dejansko pri sebi. Druga oseba je odgovorna za zamudnino za čas, ko je imela knjige v roki a jih ni vrnila.
Naj se izračuna dejanska zamudnina po dnevih in naj prva oseba plača zamudnino za dejanski čas ko je imela knjige pri sebi. Tako bo najbolj pošteno.
Druga oseba, ki je v svojem imenu dvignila knjige je takoj vrnila knjige, ki jih je dobila nazaj od prve osebe. Zamudnino bi lahko zmanjšala tako, da bi osebo, ki je knjige imela, takoj opomnila in ne čakala na tretji opomin. Vsaj večkrat in ne da tako dolgo čaka? Če nekdo ne vodi evidence za svoj račun, kdo je odgovoren za to, kdo naj bi plačeval zamudnino? Po moje vsak pol, ker vsak nosi pol odgovornosti.
V tem primeru pa ne.
Ker… prva oseba je vedela, da obstaja časovna omejitev in bi se morala sama pozanimati koliko časa ima lahko knjige sposojene od druge osebe. Prva oseba je imela knjige v lastnem interesu. Druga ji je naredila uslugo.
V prvem komentarju piše, da je druga oseba večkrat opomnila prvo za zamudnino. Zdaj pa piše drugače. Sklepam, da je tretji komentar napisala prva oseba, prvi pa druga …
Najbolj pošteno bo tako, kot sem napisal že prej. Prva oseba naj plača zamudnino za dejanski čas ko je imela knjige. Saj bi morala poskrbeti da knjige vrne drugi osebi pravočasno in sama poklicati oz. se pozanimati koliko časa ima lahko knjige na posodo.
To je moje mnenje. To sicer bolj spada pod pravo, kot ČI, ampak dobro za malo razgibat možgane…
Zdi se mi, da sprašuješ kdo je pravnoformalno odgovoren za plačilo zamudnine. Edini pravilen odgovor je član knjižnice, ki si je knjige sposodil. Kot član knjižnice si zavezan, da knjige prevzameš in vrneš nepoškodovane in ob pravem času. Teh istih knjig tudi ne smeš naprej posojati, če si jih kljub temu, si prevzel vso odgovornost za njeno vrnitev, prav tako mora član knjižnice poskrbeti, da bo naprej posojene knjige pravočasno dobil nazaj. Knjižnica bo sekakor upravičeno zahtevala plačilo zamudnine od svojega člana. Prav gotovo je fer, da ta tretja oseba krije stroške zamudnine članu knjižnice, če je sama povzročila, torej vedela, da mora knjige pravočasno vrniti pa jih po svoji krivdi ni. Nauk tega – ne posojajmo naprej tega, kar smo si sposodili že mi.
Žal je preveč takšnih nehvaležnih parazitov in zato so ljudje čezdalje bolj sebični. Nekomu greš na roko in si za njega izposodiš knjige, potem boš pa še moral skrbet, da jih vrne v roku in boš plačeval zamudnino zaradi takšnega neodgovornega parazita. Žalostno. Jaz vem, da bi knjige vrnil v roku (v takšnem primeru čutim še veliko večjo odgovornost kot če bi si jih sposodil sam) in bi takoj brez debate poravnal račun, če bi bilo slučajno kaj zamudnine. Ampak kot sem že rekel je danes preveč izkoriščevalskih hinavcev, ki nimajo hrbtenice…
Zelo se strinjam s teboj in tvojimi ugotovitvami. Jaz bi se v takšnem primeru pogreznila v zemljo od sramu, ne pa da se še cenkam s človekom za zamudnino. S človekom, ki sem mu tako ali tako naredila težave. Prav žalostno, nekomu greš na roko, hočeš pomagati, potem pa takšno dobiš nazaj. Enako je s knjigami, ki jih posodiš. Jaz sem posodila veliko knjig in zanimivo, skoraj nobene nisem dobila nazaj. Ljudje niso toliko odgovorni, da bi vrnili tisto, kar so vzeli. Ena knjiga je bila celo s posvetilom, torej mi očitno nekaj pomeni, ne tudi te nisem dobila nazaj. Pa tudi sicer je v življenju premnogokrat dobrota sirota.
Pravno je odgovorna druga oseba (član knjižnice), moralno pa prva (tista, ki je knjige uporabljala).
Če bi bila jaz prva oseba, bi brez pomišljanja poravnala zamudnino in poskrbela, da se zaradi tega v odnosu do druge osebe ne bi nič spremenilo. Če pa bi bila druga oseba, bi ravnotako poravnala zamudnino, v kolikor je prva ne bi hotela, vendar bi to prvo osebo definitivno izbrisala iz svojega kroga prijateljev. Tak nemoralen človek pač ne sodi v mojo bližino.
Kaj pa oprostitev zamudnine na Prešernov dan? Mam identičen problem,prijatelj mi ni vrnil knjigi, veliko potuje in je skrajno neresen. To je bila res velika lekcija zame..v knjižnico mi je nerodno stopiti,ker mam zamudnine za celo goro…in še študiram in nimam od kje dobiti toliko denarja. Kaj mislite da bi se dalo narediti?
Hvala in L.P.
Ne samo on, tudi ti si skrajno neresna, Anastazija. Misliš, da te bo knjižnica kar oprostila plačila zamudnine, ker še študiraš?
Grozno, da tako neodgovorni ljudje enkrat tudi doštudirajo in pridejo na vplivne položaje. Saj potem sploh ni čudno, da je družba takšna kot je! Brez dostojanstva, vrednot, odgovornosti…
V malih dejanjih se človek pokaže, kdo je.
Razlogi so lahko taki ali drugačni, da nekdo NE MORE vrniti pravočasno knjig. nehite tako obtoževat brez da poznate ozadje s takimi neumestnimi kot npr nehvaležni paraziti itd…
sigurno da je to velika lekcija, pa ne samo za eno stran, tudi za drugo! Kajti če oseba, ki je sposodila knjige in potem to osebo zmerja in celo grozi z vdorom to nikamor ne pelje kot v globok razmislek ali je to prijatelj.
Tako da dragi vsi, ki si upate tako obtoževat, malo se zamislite prej!
Vsaka situacija prinaša lekcijo za OBA, kaj se ima kdo naučit iz tega ven, pa ve vsak zase, v kolikor se je pipravljen soočit s tem kar se ima za naučit. Eno je moralna odgovornost drugo pravna, kot so nekateri poudarili.
Lahko da sem neresna, priznam že zaradi te naivnosti..sem pa rekla da sem se naučila te lekcije. Mogoče poznaš vzrok vsem tem mojim “neresnostim,” mislim da si ne zaslužim biti tako obravnavana. In hvala zgb da zastopiš mojo situacijo. Tudi meni ni vseeno, je pa res da bi glede na današnje finančne in socialne situacije morali biti prizanesljivi tudi do takih dogodkov, čeprav to ne opravičuje tega dogodka ampak vsi samo nase gledajo kako si največ v žep dati, da bi pa kakšne olajšave pripomogli to je pa prava redkost.
Odgovoren je tist, ki ima knjige sposojene. Že itak je dost usluga to, da si sposodi knjige na ime nekoga drugega, a potem pa takšna malomarnost in ne knjig vrnit?!
Če bi se men to zgodilo, je najbolj fajn, če ima tista oseba res dober razlog, da jih ne vrne v času… Drugače bi pač nekak poskrbela, da jih dobim nazaj, plačam zamudnino, ampak družim se pa s takšnim osebkom več ne…
Sem že tud mela knjige sposojene na ime nekoga drugega in mi je bilo najbolj pomembno to, da jih vrnem v času. To pa zato, ker imam vest… Če jih pa ne bi mogla vrnit, bi dotičnemu osebku povedala preden se izteče rok in ga prosila, če lahko podaljša. Vse ostalo pa zame ni način, ni odnos in je nesprejemljivo!
odgovoren je izključno tisti, ki si je knjige isposodil in tudi on je dolžan imeti skrb , da se knjige pravočasno vrnejo in tudi plač zamudnina v primeru zamude, kako bo pa on reševal zadevo s tistim, za katerega si je knjige isposodili je pa njegova osebna odločitev; sam bi zahteval da mi povrne vse stroške ki so z zamudo nastali, drugo pa je če bi mi uspelo dolg tudi izterjati
Knjigo, če jo sploh že imaš, pošlji v knjižnico po pošti. Da se vse skupaj vsaj zaustavi.
Kasneje, ko zbereš pogum, pa prav milo zaprosi za odpis dolga (lahko tudi v dopisu, ki ga priložiš h knjigi). Fino bi bilo, če bi imela kakšen dober razlog 😉 … ni garancije, da ti odpis dolga uspe, poskusiti pa ni greh.
zgb: Ne mešaj megle. Vsem je jasno, da bo za knjige pravno odgovoren tisti, ki si jih je sposodil. Tukaj ni nobene dileme in ti ni potrebno bit ravno “Einstein”, da to ugotoviš. Ampak to ne spremeni dejstva, da je tisti drugi, ki je izkoristil dobroto znanca oz. prijatelja, nehvaležen parazit. Če knjig NE MOREŠ vrnit, jih greš podaljšat. Če to ni možno jih pa vrneš. Če jih nisi zmožen vrnit, ker si npr. v tujini in jih nisi vrnil pred odhodom, boš sam kril stroške zamudnine. Ne pa da boš potem obesil stroške zamudnine tistemu, ki ti je pomagal in si je za tebe knjige sposodil, ker si pač malomaren ali len. To je čista hinavščina in za njo ni opravičila.
Če se vživiš v vlogo osebe, ki je član knjižnice in si je za drugega sposodila knjige in dobila opomin, je jasno, da mora dobiti od osebe, ki je imela knjige predolgo, vse stroške povrnjene. Če nekomu narediš uslugo,za katero predvidevaš, da bo zastonj, mi ni jasno, zakaj bi imel še kakršnekoli dodatne stroške.
Če bi bila sama na mestu te osebe, pa bi plačala ves opomin in izbrisala osebo, ki je predolgo brala, iz seznama prijateljev. In bi ji dala to jasno vedeti.