Kdo bere drnovškove nebuloze?
Ja, tudi jaz sem namrevala kot prvi primer navesti ravno že omenjene avtorje, ki seveda pišejo knjige “po naročilu” in v teh knjigah ni ničesar iz njihove psihe. Tudi sicer je večina knjig seveda čista fikcija, v katero avtor do neke mere vnaša sebe, ampak ne v smislu osebnoizpovednih zadevščin. V dobri knjigi mora bralca zanimati, kaj (in zakaj) se dogaja v psihi junaka, ki si ga je avtor zamislil in ki s samim pisateljem (in njegovo psiho ) lahko ima več ali manj ali pa prav nikakršne zveze. Drnovškova knjiga pa z vsem tem ni primerljiva seveda tudi zato, ker to pač ni leposlovje (pilgrim se je v eni drugi temi zgražal, ker je knjižnica knjigo uvrstila med strokovno literaturo :-)).
Nekaj časa nisem bila na tem forumu, danes pa sem spet zašla gor in se ustavila ob tej temi.
Zmotilo me je to pametovanje , kdo da bere Drnovškovo knjigo (da ne bo pomote, nisem kakšen Drnovškov fan). Zakaj se sploh zdi nekomu potrebno, da se utruja s tem, kakšen tip bralcev na primer bere to zvrst literature, pa ono zvrst, pa neko tretjo? Da se rangiramo, kdo je kakor pametnejši, bolj prosvetljen, ipd (s predpostavko seveda, da sam sodim po rangu v nekakšno špico in se lahko zmrdujoče oziram navzdol?) Mar je res edino zveličavno in nekaj vredno, kar beremo “MI”? Zakaj ne bi vsakdo bral tistega, kar ga zanima, pritegne, v danem trenutku morda sprosti ali karkoli drugega? Pa čeravno so to Drnovškove “nebuloze”?
Sama sicer ne berem literature s področja t.i. osebnostne rasti, pa osebno-izpovednih stvari, itd, ker me tako čtivo pač ne pritegne. Toda nikoli se ne sprašujem, zakaj nekoga drugega takšno branje sploh zanima, zakaj to bere in kaj ima od tega. Vsakdo ima svoje razloge, zakaj bi to moralo mene zanimati. Sama za zabavo in sprostitev, po naporni službi, prav rada posežem tudi po lahkotnejši literaturi – t.i.šundu (ne ravno Holtovi, a pred veliko leti sem brala tudi to) – a komu to mar? In po drugi strani, kadar sem razpoložena, berem tudi bolj izbrano, težjo literaturo, klasiko, včasih spet kakšno kriminalko, itd. A zopet – komu mar?
jaz si jo pa RAVNO ZARADI TEGA ne bom izposodila. to je isto kot če po netu kroži kak glup komad (kot je bil npr. od enih 4our, štirje fušajoči mulci), potem pa to vsi to “oh-dajmo-se-smejat” poslušajo. in oni glupani so dosegli svoje: poslušajo jih.
moč reklame pač. če bi do pike enako knjigo naklepal kak ubogi Joško Šlatovec iz Zajčje dobrave, kdo hudiča bi ga bral???? nihče, ker mu tudi reklame nihče ne bi delal.
Tudi meni nikakor ni všeč ta vzvišen prizvok, prav grozljiv! Kao, jaz sem boljši od njih, ker ne berem takega sranja od knjig! Kdo pa smo mi, da sodimo, sploh, če ne poznamo resničnih vzrokov? Jaz osebno tu čutim predvsem (malo preveč) napihnjen ego vseh tistih, ki tako gledajo na druge ljudi. Pa brez zamere!