Kdo bere drnovškove nebuloze?
Izraz je Pilgrimov (iz ene teme spodaj), da ne bo padalo po meni :-). Ampak zanima me pa zares – namreč, zakaj se nekdo spravi brat tole Drnovškovo knjigo? Kaj pričakujete od branja knjige, zakaj vas zanima Drnovškovo življenje in njegova razmišljanja?
Zanima me pa zato, ker sem danes od prijateljice, ki sem ji za na morje naložila čeden kup knjig (samih dobrih, jasno :-)), odšla z dolgim nosom – na morje bo namreč vzela “drnovškove nebuloze”…
da ne bo padalo po meni, ampak po Verbincu (cit.: 1989, str. 476):
nebulózen -zna -o /lat. nebulosus/ 1. oblačen;
meglen; fig. nejasen, nerazumljiv, 2. podoben
nebuli; nebulóznost -1 ž oblačnost; meglenost;
fig. nejasnost
ne vem, če bi že kdo želel iskati življenjske resnice v takšni obliki, bi se bilo bolje obrniti na bolj referenčne avtorje, recimo kakšnega Kojca al pa deMella, naprimer.
Ne pa na politika, ki je pred leti z največjim užitkov odlačil in vedril v Davosu, kjer se je zbiral svetovni kapital, potem pa (po osebni tragediji in boju z boleznijo – kar na osebnem nivoju močno spoštujem in sočustvujem !) zapadel v tipično new age mešanico. Zame čisti konvertit.
Kdo to bere? Naj si sposodim ugotovitev iz mladine: Tako kot daVinčijeva šifra bo tudi Drnovškova knjiga postala najljubše čtivo ljudi, ki ne berejo.
1. tisti, ki tripajo na pop treba-je-najti-smisel-zivljenja newagejevsko nakladanje;
2. tisti, ki so hudo bolni in se lovijo za vsako bilko
3. tisti, ki so zasvojeni s karizmaticnimi osebnostmi tipa Ljubljeni vodja (najprej je premikal, potem pa okopaval press), Maharishi, papez, Dalajlama ali *krohot peklenski* Dimsi Rupsi
4. tisti, ki jih tko lustno zgecka, kadar prebirajo based-on-a-true-story grozljivke (Ziva zazgana, Dave Pelzer)
5. tisti, ki iscejo v politicnih sestavkih razne dlake v jajcu, da se potem lahko pridusajo “dobro jim jo je zasolil, prascem!”
To so po mojem glavne ciljne skupine.
Sicer pa samo ugibam – brala je vsekakor ne bom, razen ce jo bo kdaj kdo pozabil na kaksnem vlaku, kjer bom na milost in nemilost osamljena, pa ne bom imela za brat na razpolago niti ovitka za piskote!:))))
Ma, zdaj jaz izpadem en tak spletni frdrustrajber ali kaj :-)?!?
Edina tema, ki jo priznavam kot takšne vrste, da se ob njej krešejo mnenja (pa velja za tule in za SČ – ki sta edina foruma, na katerih sem aktivna), je tista o neumnem pravilu v knjižnici. Mislim, da nisem pozabila nobene debate, ki sem jo kdajkoli v življenju odprla, sicer me pa popravi :-).
morda pa v svoji vzvišenosti delamo človeku krivico.
včeraj sem bil na večerji s kolegom, čigar mnenje močno cenim, tako kot tudi mnogi strokovni krogi. in ki mnogo bere.
ko sem mu omenil to debato z naslovom kdo bere drnovškove nebuloze, je odvrnil: jaz, jaz jih berem.
in povedal svoje mnenje.
da knjigo vidi kot globoko osebno izpoved, kot močno ponotranjanje idej nove duhovnosti, in da so takšne knjige potrebne. narodu, da dobimo še naš, pristni, slovenski odziv na ideje, ki krožijo po svetu. in da ljudje reciklirane, poenostavljerne, prežvečene misli lažje sprejemajo. da je kot transfer med idejo in neukim bralstvom.
recimo tako nekako.
to ne pomeni, da bom knjigo bral, saj me ne zanima, le zelo mi je pasalo slišati drugo mnenje.
Ma, kaj vem. OK, to mi je jasno, da je knjiga močna na osebnoizpovedni ravni, ampak zakaj nekoga (pravazaprav množice) tako zanima, kaj se dogaja v Drnovškovi psihi? Je catch torej samo v tem, da gre za izpoved tipa “kako se mi je življenje in razmišljanje postavilo na glavo, ko sem srečal smrt, in kje sem našel uteho/rešitev”, ki se je pač zgodila tako izpostavljeni (ne bom rekla karizmatični, ker Drnovšek za moj okus nima niti malo karizme) osebi kot je JD? Je to dovolj, da nekdo gre in 1. da par jurjev za knjigo in 2. potem to še (pre)bere? Zelo bi me zanimalo, Pilgrim, kaj je omenjeni kolega imel od tega, da je knjigo prebral, mislim on kot individum (in ne z vidika narodovega blagostanja :-))? Če ti je povedal?
P.S.
Bralka, saj je bilo vzeto kot hec. Samo sem morala oprati svoje dobro ime :-).
kolega, ki knjigo bere, je psiholog in psihoterapevt, tako da gre tudi za profesionalni interes. pa njegov modus operandi je tak, da poskuša v vsem najti kaj pozitivnega in pozornosti vrednega.
je pa najverjetneje v knjigi – objektivno gledano – težko najti kaj čvrstega, kar je npr. lepo in sistematično dokazal Blaž Ogorevc.
Hm… ko se vprašujemo, kdo bere to knjigo, sem začela razmišljati, da nimamo pravice knjigo oz. njene bralce označiti z negativnim prizvokom. Kdo pa recimo bere Vicotrio Holt, Amando Quick, Noro Roberts… ? Kaj imajo od tega, da dan za dnem berejo ljubezenske “pripovedke” s srečnim koncem? Pač, za nekaj ur se potopijo v drug svet, malce nerealen, srečnejši, a če so ljudje zato zadovoljni in preživijo ob knjigi prijetne ure, naj pač to počnejo.
To knjigo po mojih izkušnjah berejo tisti, ki Drnovška cenijo, druga skupina so ljudje, ki jih žene radovednost, tretja pa taki, ki jim je življenje postavilo na pot ovire in iščejo v izkušnjah in mislih drugih rešitev oz. uteho.
Sicer priznam, da se je tema res zasukala v neke vzvišene sfere :-), ampak moram povedati, da je mene k postavitvi vprašanja gnala izključno radovednost, ki se mi je porodila zaradi v prvem postu opisanega dogodka in pa tudi zato, ker je knjiga na vrhu najbolj prodajanih, pa je sama nikoli ne bi vzela v roke.
Čeprav sem morda čudna jaz s svojim pojmovanjem motivov za branje knjig (pa verjetno tudi obremenjena z ne najboljšo predstavo o Drnovšku kot človeku), pa moram reči, da mnogo lažje razumem tiste bralce, ki posegajo po Victorii Holt in ostali druščini kot te, ki berejo Drnovška.