Kazen iz Avstrije

Pozdravljeni,

Tri mesece nazaj so me ustavili kot sovoznika tik pred mejo in zahtevali osebni dokument, žal sem imel samo vozniški izpit. Policaja v civilu (vsaj mislim) sta govorila nemško in brez da bi karkoli razumela sta mi dala blokec v katerega naj napišem svoj naslov brez da bi karkoli podpisala. To je to.. Po treh mesecih dobim na dom položnico z nemškim dopisom (50eur). Ne zdi se mi prav da brez kakršnega koli mojega podpisa s katerim bi sploh vedla kaj me čaka(vsota kazni) mi oni na dom v nemščini pošljejo položnico v kateri predvidevam kaj piše not. Kaj me čaka če ne plačam? Oz. se mi splača pritožit na to?

Hvala za odgovor.

Pozdravljeni, na plačilni nalog lahko ugovarjate v zakonskem roku. Če kazni ne boste plačali lahko uvedejo tudi iztrejavo preko naših organov. Premislite če se vam splača ugovarjati oz. na kaj bi ugovarjali. Kaj drugega vam ne preostane. Lp

Kopirano iz strani amzs motorevije. Obrazložitev prekrška mora biti obvezno tudi v jeziku države iz katere oseba, ki je prekršek storila!!

Neposredno obvestilo o prometnem prekršku iz druge države

Vsi opisani postopki veljajo tedaj, če kazen za prometni prekršek izterjajo pristojni slovenski organi, torej Okrajno sodišče v Celju. Kar precej slovenskih voznikov oziroma lastnikov avtomobilov in motornih koles pa je dobilo obvestilo o prometnem prekršku naposredno od organov tujih držav – najbolj znana so obvestila avstrijskih organov. Ministrstvo za pravosodje smo povprašali, kako naj prejemniki ravnajo: se morajo odzvati na obvestilo o prekršku, še zlasti, če je obvestilo napisano zgolj v nemškem jeziku, ki ga prejemnik ne razume? Ministrstvo nam je posredovalo takšno pojasnilo: “Pravno podlago sodelovanju med državami članicami Evropske unije (razen Italije, Grčije in Irske) v okviru prekrškovnih postopkov predstavlja Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, sestavljena 29. 5. 2000 (Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/2005, v nadaljevanju konvencija), ki dopolnjuje Evropsko konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. V 5. členu navedene konvencije je urejen institut neposrednega vročanja osebam. Skladno z navedenim členom lahko vsaka država članica pošlje pisanja, namenjena osebam, ki so na ozemlju druge države članice, neposredno tem osebam po pošti. Prav tako konvencija določa, da kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena, jih je treba ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v (enega od) jezik(ov) države članice, na ozemlju katere je naslovnik. Če je organu, ki je izdal pisanja, znano, da naslovnik razume samo neki drug jezik, je treba pisanja ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik. Vsem pisanjem mora biti priloženo obvestilo, da lahko naslovnik pri organu, ki je izdal pisanja, ali pri drugih organih te države članice, dobi informacije o svojih pravicah in obveznostih v zvezi s pisanji.

Pravno podlago za sodelovanje v zadevah prekrškov v razmerju do Italije, Grčije in Irske pa predstavlja Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL EU, L 239, 22. 9. 2000). Navedena pravna podlaga omogoča neposredno vročanje procesnih listin v zadevah prekrškov (obvestilo o prekršku, itd.), kar pomeni, da pristojni organi lahko neposredno naslovniku vročijo listine. Kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so listine sestavljene, je treba listinam ali vsaj njihovim pomembnim delom priložiti prevod v (enega od) jezik(ov) države članice, na ozemlju katere je naslovnik. Če je organu, ki je izdal pisanja, znano, da naslovnik razume samo neki drug jezik, pa je treba pisanja ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik.

Prekrškovni postopki se vodijo izključno po pravu države izvršitve postopka, kar se nanaša tudi na utemeljenost, pravilnost ter zakonitost izrečene kazenske sankcije, možnost vlaganja pravnih sredstev, zvišanje ter izvršitev kazni itd. Prav tako se tudi vsebina ter oblika odločbe o prekršku presojajo po pravu države, ki jo je izdala. Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje ni pristojno komentirati pravne ureditve tujih držav, niti ne dajati pravnih nasvetov v zvezi z ravnanjem subjektov v okviru prekrškov postopkov.”