Katero vino je dobro

Potrebujem slovensko vino za darilo, za moskega in za zensko, za zensko rdece, ne sme biti kislo, bolj sladkasta in sadna nota ji je vsec. Katero?

Moskemu bi pa podarila Cvicek, ne vem pa kateri, da je dober. Ali imate morda se kak drug predlog za moskega, da je nase slovensko vino, avtohtono, tako da ga ni drugje.

modra frankinja, merlot, refošk, teran  za moškega, za žensko pa rumeni muškat

Rumeni muškat ni rdeče vino!

Sicer pa najdi zanjo mogoče kak teranov liker ali kaj podobnega s Primorske/Kras/Briškega.

Za gospoda pa mogoče kako dober Rizling…

saj je rumen

cviček je zaščiteno geografsko področje in ga proizvajata samo ena ali dve kleti. To ni kaka brozga kot je rizling ali pa teran, ki ga dobiš povsod. Tako da tu ni velike izbire.

Cviček je po naravi kislo vino, ker se dve sorti obirata nedozoreni. Torej to ni za darilo, če iščeš kaj sladkega.

Če iščeš kaj sladkega kupi rebulo iz brd. Ni rdeče, je pa sladko.

Zal so vsa rdeca vina mocnejsega okusa lahko pa probas rose, ceprav zenske vecinoma pijejo refošk in tudi rumeni muskat ali rebula sta odlicna vina. Za moskega pa ni treba komplicirat, se najbole bo vesel kaksnega whiskeya, ce to pije.

Se mi samo zdi ali avtorico bolj kot sorta ali zvrst zanima katero klet, proizvajalca naj izbere?

meni najboljše vino je tisto, ki ga dobim zastonj.

Glej kaj iz goriških brd ali obale in Vipave, ne boš zgrešila. Kakšo dobro Malvazijo za njega in mogoče res kakšen teranov liker za njo (je pa to liker).

Nismo se razumeli, potrebujem dve butelki, eno za zensko, za njo rdece, sladkasto in sadno, pa da ni liker.

Za moskega sem pa razmisljala o cvicku, ker rad proba kaj tujega in avtohtonega, zanj ni nujno, da je rdece vino in da je sladko, samo da je nase avtohtono.

Slovensko vino je strup! Sem delal na podrocju in mi je slabo samo ce pomislim kaj vsega slovenski proizvajalci SPRICAJo na trte in dodajajo vinu samemu!

Eni so pa res za hece, ponujajo Malvazijo. To sploh ni vino, to so primorci zasadili robidovje, da ni treba nič špricat. Samorodnica, pridelajo brez stroškov, prodajajo pa butastim Lublanćanom za zlato.

Rdeče Gordia, lahko tudi Rubino

Za njo: obvezo teranova Penina Jazbec – ne boš zgršila; ne kupuj likerja, ker tisto v rit potegne spodnjice od sladkob.

Tale penina je pa ravno prav “sladkasta”, gosta, odlična!

http://www.kozelj.si/spletna-trgovina#sort-direction=desc;sort=views;search=jazbec%20penina

Zanj:  pusti Cveč’k, to si naj sam kupije -to ni “buteljčno” vino- kupi mu buteljko Jakončičeve Caroline  ( rdeči cuveé), bo presrečen:

https://www.kozelj.si/spletna-trgovina#sort-direction=desc;sort=relevancy;search=jakončič%20carolin

ali pa Jakončič Carolino belo:

http://www.kozelj.si/spletna-trgovina#sort-direction=desc;sort=views;search=jazbec%20penina

Po teh vinih nikakor ne boli glava, so pa odlična!

cviček je scalnica, ki jo dolenci pridelajo kar tako, ko so nabasani kot satan, to ni je vino za se ga nalit ne pa za uživat

Če iščeš slovensko avtohtono, potem so to bolj bele sorte. Sama bi izbrala ali vitovsko ali pa zelen. Eno ali drugo od vinarja, ki prisega na naravno pridelavo. Recimo zelen od Štembergerja, Pasji rep ali pa Guerila – po vsa tri boš morala v vinoteko, ne dobiš v navadnih trgovinah. Mogoče Guerilo.
Omenjeni vinarji imajo tudi odlično malvazijo, ki je tudi avtohtona. Imaš pa malvazijo dobro tudi Gordia ali pa Zaro – ta dva sta z obale.

Če pa res želiš neko slovensko posebnost, pa vzemi katero od oranžnih vin. Definitivno primorsko, ker štajerci so še bolj zahtevni. Recimo Gordia amfora belo, je tako všečno oranžno vino za tiste, ki se z oranžnimi vini še niso srečali. Ali pa Loop od Štembergerja.

Zdaj rdeče sladko vino boš pri nas težko dobila, vsaj če pod sladko razumeš, vino z višjim ostankom nepovretega sladkorja. Če pa razumeš pod sladko vino z nizko kislino in visokim alkoholom, jih je pa kar nekaj. So pa nasplošno slovenska rdeča vina močno precenjena.

Čeprav je sama ne maram, ker prisegam na drugačen tip penin, je predlog za teranovo penino od Jazbeca v bistvu kar dober.

S Carolinami tudi ne moreš zgrešiti, samo za moje pojme sta obe hudo precenjeni. Ampak, če gre za enkratni nakup za darilo, go for it, čeprav jaz ne bi.

Za žensko roze, za moškega kak Sivi pinot, …lahko ledeno vino (malo dražje)

Zakaj pa ne bi ? Ker je ena steklenica 30+ EUR v maloprodaji ? Ja, vredna je – j pa res to cena “maloprodaje” Ker je kvaliteta.

Drugače pa se vedno splača zapeljati direktno k vinarju na dom in kupiti nekaj kartonov takega izvrstega vina. Pri vinarju direkt pa je med 15-20 EUR na steklenico Toliko o prodajnih maržah.

Si pila sploh kdaj Jakončičeva vina? Če nisi, potem te razumem, zakaj “ne bi”. Osebno nisem redna “alkoholičarka”; ampak če mi kdo podari Jakončičeve buteljkoe, resnično ve kaj je dobro slovensko vino; sploh tiste regije.   🙂

Ne, ni vredna. Glede na recimo primerno mednarodno kakovost je njena vrednost tam okoli 20 €. Ampak kot sem že napisala, vsa slovenska rdeča so večinoma precenjena, če so pa iz Goriških Brd, pa še toliko bolj.

Brez skrbi Jaončičevo carolino dobro poznam, in kot sem tudi že napisala, gre za dobro vino, ki je bilo meni všeč še kakšnih 5-7 let nazaj, zdaj pa mi enostavno ni več. Ker mi vina, starana v barikih s preveč izraženo lesno noto enostavno več ne sedejo.

Zapisala, da nisi redna “alkoholičarka”. No, pri nas pa smo redni vinopivci. Nam je to hobi. Začela sva pred cca 20 leti in v teh letih nabrala toliko izkušenj, spoznala ogromno vinarjev (doma in v tujini) in med drugim opazila konkretno spremembo v okusu. Do te mere, da sva recimo zadnjo Carolino (pa tudi recimo Sutorja), ki sva jo hranila v kleti, podarila nekomu, ki bo v njej užival, saj nama enostavno ni več všeč.

Spopad ljubiteljskih enologov, še tega se je manjkalo na MONu. ????

Vsi vinologi so alkoholiki. Saj stalno samo degustira. Kaj je dobro vino je stvar osebnega okusa. Osebno najraje pijem dolenjski rumeni in zeleni turbo rizling, pridelan v domačem okolju. Prava kislina, skoraj nič metanola in edino vino na svetu, ki vsebuje višje alkohole, ki blagodejno vplivajo na srce in ožilje.

Ker je že bila razprava okoli barika, mi nikoli ni bilo jasno, kako lahko nekdo reče za vino, ki se pridela tako kot viski, da je to dobro vino. Vino, ki smrdi po neluženem hrastu – pa saj niste resni. Ne vem niti, ali te sode sploh upraijo pred uporabo. To se je en butl spomnu. Isto, kot če bi patr Ašič namoču hrastovo lubje v belo vino.

*uparijo

Ja, dejansko nekateri tudi tako delajo, v vino mečejo lesene ostružke, da dobijo tako želene lesene note. Gre pa predvsem za modno muho, ki, hvala bogu, počasi odhaja.

Bariki pa so drugače francoski izum, pri njih je to tradicija in pri njih ima to smisel. So le druge sorte, drugačna vina, drugačen stil pridelave. Je pa potem ta stil z modo in popularnostjo prišel tudi k nam, nekje 30 let nazaj, približno. Pred tem jih pri nas niso poznali, ker je tradicionalna pridelava vina pač drugačna.

Mnogi vinarji so se barikom že popolnoma odrekli, mnogi še vztrajajo, saj gre še vedno za zelo popularen stil vina.

Danes se pri vinu ceni individualnost, sortna izrazitost, posebnost terena, tradicija … uniformiranost je, hvala bogu passe.