kateri poklici so primerni za individualiste

Če nimaš rad, da si del nekega kolektivnega “kokošnjaka” in hočeš biti neodvisen, kateri poklici so pravi ( v vseh stopnjah izobrazbe), evo, a kdo zna našteti?

individualisti so pravi karakterji, normalni, mislijo s svojo glavo in se ne upogibajo!!

za individualiste je primernih večina poklicev, za tiste, ki so problematični in delajo samo zgago, pa bolj malo kateri….

Če si individualist (pa ne tako, da gredo ostali na živce, temveč tako, da rad sam iščeš rešitve in se o načinu reševanja pogost ne strinjaš z nadrejenimi), potem skoraj ni druge variante kot da greš privat in sam sebi dokažeš kako prav/narobe si imel. Če ti to ne diši, potem pa uha dol in poslušaj, kar ti pravi nadrejeni.

Poklicni morilec bi znal biti zelo primeren poklic!☺☺☺
Morda tudi lovec na glave!?

Človek je vedno v delu od nekoga odvisen.

Prevajalec, muzkontar, organizator porok, malar, slikar, šivilja … pač odpreš svoj s.p. in si svoj šef.

Aja, pa vedeti moraš, da si vedno odvisen od strank in da ti znajo piti kri in puliti živce bolj kot kakšni sodelavci ali šefi.

Najlažje da imaš svojo firmo. Lahko pa delaš tudi na terenu in si zaposlen v firmi. Terensko delo je fajn, ker greš ven iz firme, nekako se te ne tiče kako firma lavfa, ker se umakneš ven. Sploh če imaš rad vožnjo, dinamiko in ti gre na živce da sediš v pisarni, ne leži ti to kolektivno kofetkanje. Jaz sem uživala v terenskem delu, sedaj pa imam svojo firmo. Sem tudi individualist in mene je v službah najbolj motilo: kolektiv, sestanki…

Vseeno dosti manj kot kolektiv, sodelavci, šefi, sestanki. Mene nobena stranka niti približno ne vrže tako kot te lahko vrže hinavščina, pritlehnost sodelavcev, kofetkanja, kjer ležeš v rit posameznikom. Imam firmo, ne zamenjam za nič na svetu.Mene služba več ne vidi 🙂

Samostojni poklici (lastno podjetje, po možnosti brez zaposlenih), npr. vodovodar, ploščičar, pleskar, šivilja, oskrba starejših, dostava hrane na dom, arhitekt v lastnem biroju, kozmetičarka, frizerka v lastnem salonu.
Odvetnik.
Sodnik.
Notar.
Zdravnik/zobozdravnik na koncesijo.
Župnik.
Patronažna medicinska sestra.
Obdelovanje lastne zemlje (kmet, ampak tak, da ni odvisen od pomoči drugih) ali gojenje živine.
Oskrbnik planinske koče.
Univerzitetni profesor.

Skoraj vsak poklic je tak, da imaš opravka z ljudmi. Če delaš v kakšni firmi in si sam v pisarni, povrh vsega imaš še dokaj samostojno delo npr. inženir, projektant, arhitekt, ali pa mogoče kakšen znanstvenik, ki dela v kakšnem laboratoriju.
Toda nekateri poklici so taki, da imaš stalno opravka z ljudmi in si prisiljen tudi govoriti npr. zdravnik, učitelj, župnik, medicinske sestre, tajnice, receptorji, ti ljudje so prisiljeni biti komunikativni.

Po mojem pa je lahko nekdo izrazit individualist, pa je komunikativen in mu tudi paše delati z ljudmi, AMPAK: ni pa sposoben delati v ekipi, v timu. Gre za to, da individualisti težko sodelujemo v skupini, ker se težko prilagajamo tempu in načinu dela drugih, tako da sem naštela poklice, pri katerih si sam način dela, tempo, delovni čas, vrstni red nalog… določajo sami, nimajo sestankov za sodelovanje z drugimi, kolegijev, nadrejenih, podrejenih. To pa ne pomeni, da ne delajo s strankami. Če pa težko delaš z ljudmi, pa nisi indidivudlist, ampak pač nisi za delo z ljudmi.

Prevejalec ni za individualiste. Najmanj samostojnosti ne le pri cenah temveč tudi pri izbiri dela in terminov. Sama sem delala kot prevajalka in je postalo tako da je kot prvo večina vsega že strojno prevedeno, te pokličejo iz agencije (malo kdo dela neposredno za naročnika), ti ponudijo ceno in rok, če sprejmeš Ok, če ne si ob delo. Prevajalstvo je postalo ciganija….

Sama sem tudi bolj individualist, bolj kot ne. Lahko delam tudi v timu, če je potrebno, najraje pa sama. ne zato ker nisem komunikativna, se ne znam prilagoditi tempu, drugim ljudem ipd. Temveč zato ker se mi ne da ukvarjati z neumnostmi drugih in zapravljati čas za neumnosti. Ne da se mi ukvarjati s tem zakaj se sodelavci na vsak način hočejo izogniti določeni nalogi, zakaj iščejo razloge da ne bi delali, zakaj komlicirajo stvari po nepotrebnem, zakaj zapravljajo čas za debatiranje namesto da enostavno vzamejo stvari v roke in naredijo. Jaz pač rada delam, se organiziram tako da v čim krajšem času opravim in naredim kar imam, čas ki mi preostane pa porabim za kakšne druge pametne aktivnosti. In večina ljudi, ki je individualistov razume o čem govorim.

Žal pa je v Sloveniji klima takšna, da se 6 ur razpravlja o tem kako kaj narediti, išče razloge proti, komplicira stvari, 2 uri pa efektivno dela. In tisti, ki jim takšen sistem ne ustreza so izobčenci – niso team player… hahahaha. Kar na bruhanje mi gre ko pomislim kako poudarjeno je povsod da moraš biti team player, v resnici pa nobeden nobenega ne prenese, kaj šele da bi dovolil sodelvacu da ima boljšo idejo ali mu priznal da ima prav, hahahaha

A ja, špa še to….
Rada delam samostojno ker se mi ne da lizat rit tistim katerim bi moji šefi morali lizati rit in opravljati umazana dela mojih šefov. Imam določeno mero samospoštovanja.

Tudi zato ker se ne pustim poneumljati in ne želim živeti v strahu, da bom ob službo, če ne naredim vsega kar šef od mene zahteva – če gre za nekaj proti mojim lastnim prepričanjem in volji. Če delam samostojno in se zavedam da sam moram poskrbeti za prihodke, delo ipd. res živim v določenem strsu in strahu, vendar se ne počutim ne zlorabljeno, izkoriščeno in umazano.