Katera našla srečo tudi po 32- tem letu

Sorči debleka jaz sem naštela tri primere 🙂

Sorči debleka jaz sem naštela tri primere :-)[/quote]

Citiram moj zapis še enkrat: Avtorica, še vedno se niti ena ni oglasila, ki bi ji to uspelo, njej, ne njenim znankam :).

Sorči debleka jaz sem naštela tri primere :-)[/quote]

Citiram moj zapis še enkrat: Avtorica, še vedno se niti ena ni oglasila, ki bi ji to uspelo, njej, ne njenim znankam :).[/quote]

To pa je logično. Na tem forumu sodeluje cca 20-30 uporabnikov, ki so večinoma samski, nekaj pa nas je vezanih. Težko bi na tako malem vzorcu našli takšen primer.

Leta sploh nimajo veze, če sama veš kaj si želiš in če si ženska s pošlihtanim podstrešjem. Tudi, če bi imela otroke ti ne bi bilo težko dobit partnerja. To so ovire, ki jih vidimo ženske. Moški pa predvsem gledajo, da je pametna (razumna, čutna) pa da zgleda solidno, slednje bi tud spregledali, samo da je pa trda kot deska to jim ne gre.
Verjemi, da ga boš dobila še prej kot si misliš, samo pogumno pojdi v svet uživat in boš že naletela na ta pravega.

Simpatična ženska s pošlihtanim podstrešjem, sigurno ne bo dolgo samska. Razen, če se drži le med štirimi stenami ali pa je zaradi strahu pred tem, da noben ni iskren in zvest, nedostopna.

Pa kaj jo strašite, sej punca ima 32 let….sej že dolj niso cajti, ko so se
poročale pr šestnajstih…zdej se itak večina poparčka v poznih dvajsetih,
pa ke do 35…prej so itak pr mamicah…
Tko da robe je dovolj…

Podpis: kar vun v life…

Ne.

In še vedno se niti ena ni javila, da ji je to uspelo (da je to njej uspelo, ne njenim znankam) :).

Ej dobrohotni nasvet … snemi pogled z monitorja in poglej skozi okno.
Morda ugotoviš, da je svet veliko večji kot MONov ŽMČ. :-)))

Če bi bila jaz stara 32 let in zdajšnje pameti, bi šele zdaj začela razmišljati o resni zvezi.

In bi imela isto probleme tipa najt, kot sedanje 32-letnice.

Prej nisem odgovarjala, ker sem smatrala, da avtorica sprašuje po izkušnjah žensk s tega foruma…

Moja sestrična je zdajšnjega partnerja, s katerim je okoli 10 let, spoznala po tridesetem. Pa ne samo to, da jima fajn klapa, tudi njene 3 otroke iz prejšnjega zakona je lepo sprejel, oni pa njega.
Moja zelo dobra prijateljica je svojega zdajšnjega partnerja, s katerim sta skupaj 4 leta, spoznala po štiridesetem. Iz tega, kako funkcionirata in tega, kar mi pove, sklepam, da bosta še kar nekaj časa skupaj.
Bivša sodelavka je še vedno srečna s partnerjem, s katerim sta se spoznala za njen 45. rojstni dan. Kmalu bo 10 let, odkar sta skupaj.
In nenazadnje, moja sestra je svojega moža spoznala pri triintridesetih. Njena očitno najboljša zveza doslej.

Sorči debleka jaz sem naštela tri primere :-)[/quote]

Citiram moj zapis še enkrat: Avtorica, še vedno se niti ena ni oglasila, ki bi ji to uspelo, njej, ne njenim znankam :).[/quote]

Aha, šele po tem poudarku sem dojela, da se tudi ti želiš omejiti zgolj na forumašice. Ja, potem pa nič. 🙂

Lepo je prebrati da torej so ljudje ki se najdejo oz. najdejo srečo tudi po 32-tem letu in da se moram enostavno prepustiti toku in življenju.

Prej nisem odgovarjala, ker sem smatrala, da avtorica sprašuje po izkušnjah žensk s tega foruma…

Moja sestrična je zdajšnjega partnerja, s katerim je okoli 10 let, spoznala po tridesetem. Pa ne samo to, da jima fajn klapa, tudi njene 3 otroke iz prejšnjega zakona je lepo sprejel, oni pa njega.
Moja zelo dobra prijateljica je svojega zdajšnjega partnerja, s katerim sta skupaj 4 leta, spoznala po štiridesetem. Iz tega, kako funkcionirata in tega, kar mi pove, sklepam, da bosta še kar nekaj časa skupaj.
Bivša sodelavka je še vedno srečna s partnerjem, s katerim sta se spoznala za njen 45. rojstni dan. Kmalu bo 10 let, odkar sta skupaj.
In nenazadnje, moja sestra je svojega moža spoznala pri triintridesetih. Njena očitno najboljša zveza doslej.[/quote]

Partnerja lahko spoznaš tudi pri 70-tih. Ampak te ženske imajo nekje drugje težavo, pritoževanje nad zunanjimi namišljenimi vzroki, da ni ustreznih moških, je le vrh ledene gore nad vodo, dejanska problematika se pa skriva pod vodo – da niso za moške, ker so preveč muhaste, pikolovske, karakterno težke, neizkušene, imajo nerealna pričakovanja, niso sposobne sobivanja z nekom drugim, nezrele … Pozitivno usmerjena ženska, ki ima rada moške, še nikoli ni imela težav spoznati moške, ki njej pašejo. kdajkoli, kjerkoli, ne glede na leta.

Prej nisem odgovarjala, ker sem smatrala, da avtorica sprašuje po izkušnjah žensk s tega foruma…

Moja sestrična je zdajšnjega partnerja, s katerim je okoli 10 let, spoznala po tridesetem. Pa ne samo to, da jima fajn klapa, tudi njene 3 otroke iz prejšnjega zakona je lepo sprejel, oni pa njega.
Moja zelo dobra prijateljica je svojega zdajšnjega partnerja, s katerim sta skupaj 4 leta, spoznala po štiridesetem. Iz tega, kako funkcionirata in tega, kar mi pove, sklepam, da bosta še kar nekaj časa skupaj.
Bivša sodelavka je še vedno srečna s partnerjem, s katerim sta se spoznala za njen 45. rojstni dan. Kmalu bo 10 let, odkar sta skupaj.
In nenazadnje, moja sestra je svojega moža spoznala pri triintridesetih. Njena očitno najboljša zveza doslej.[/quote]

Partnerja lahko spoznaš tudi pri 70-tih. Ampak te ženske imajo nekje drugje težavo, pritoževanje nad zunanjimi namišljenimi vzroki, da ni ustreznih moških, je le vrh ledene gore nad vodo, dejanska problematika se pa skriva pod vodo – da niso za moške, ker so preveč muhaste, pikolovske, karakterno težke, neizkušene, imajo nerealna pričakovanja, niso sposobne sobivanja z nekom drugim, nezrele … Pozitivno usmerjena ženska, ki ima rada moške, še nikoli ni imela težav spoznati moške, ki njej pašejo. kdajkoli, kjerkoli, ne glede na leta.[/quote]

Imej malo feelinga, no! Avtorico je tip po 12-ih letih zapustil, malo prenagljeno ji etikete talaš… Nekaterim (drugim) je pa najbrž lažje verjeti, da je po tridesetem marsikaj nemogoče, kot pa spremeniti percepcijo in delovati v skladu s spremembo. Ljubiteljice patetike, pač.

Patetico – V soboto zvečer

Evo, se javim. Pri 30 končala 5 letno vezo, bil je dober človek, a nisva bila za skupaj. Jaz sem imela občutek, da sem končno zadihala in sem se posvetila le sebi in svojim zadevam. Pri 31 sem spoznala moškega, nekaj starejšega, z dvema hčerama, živel sam, v fazi ločitve. Nikoli še nisem bila s tako krasnim človekom. Lani sva se poročila. Stara sem pa 38 let. Torej – ja, seveda se da koga najti. Je pa moj mož sicer Francoz, sama pa se že od otroštva učim tega jezika in sem delno preživljala čas v Franciji, zato mi je ta kultura zelo blizu. Še zgodba moje kolegice, ki se je pri 32 našla z enako starim Rusom, ki je delal v Sloveniji, sta se tudi lani poročila po nekaj letih zveze… Hočem reči, možnosti je še precej več kot si misliš.

Aja, naj še dodam izkušnjo bivšega partnerja… Ko sva šla narazen, je bil star 40 let. Naslednje leto je spoznal partnerko, ki je bila stara 33 let, kmalu sta se poročila, danes čakata že tretje detece. Lepo, kaj? Torej res, kar ohrani optimizem!

Je vsaj ta iz Slovenije? 🙂

Sam v akcijo ko boš pripravljena,včasih mimo sreče hodimo vsak dan pa se tega ne zavedamo,je pa res da se lohk tud čez 20 let sreča spremeni v nesrečo žal

Ja poskušam postopat pozitivno. Je res da ko sem bila v zvezi so bili okrog mene moški katerim sem bila všeč,ampak jaz sem takrat vsaj mislila da sem našla svojo ljubezen in se nisem spuščala v nekaj.

Ja, ko si v vezi, jih je tisoč, ko si sam pa ni nikjer nikogar…

Takrat si oddajala drugačno energijo, bila si srečna, danes, ko se smiliš sama sebi in se ti zdi nemogoče, da bi te kdo imel rad pa nikogar ne srečaš, zato moraš najprej prebolet bivšega.

Ja drži da sem bila srečna in polna energije,sedaj pa nisem senca tega.