Najdi forum

Splash Forum Arhiv Ženski in moški čvek Katera našla srečo tudi po 32- tem letu

Katera našla srečo tudi po 32- tem letu

Ja, to pa ni panike. Niti 30 še nisi pa si že bil v razmerjih, ki so bila več kot teden dolga :).
Druga bi bila, če sploh še ne bi bil v kakem malce bolj resnem razmerju. Tako, vsaj par mesecev.

Marsikatera, ki se ni že pri 29 zapustila, ker je mislila, da če ima resnega fanta, je njena last do konc življenja, tudi če pri 32 zgledala kot 50-letnica s kakšnimi 30 kg preveč.

Vprašanje pa je, kaj je PRAVI PARTNER? A ni bolj pametno govorit o kompatibilnem partnerju?
Ni težko imet visoke kriterije, kakšnega partnerja hočemo, ampak se je treba vprašat ali bi tak človek bil naš partner? Najprej je treba sebe dvignit na nek nivo, da lahko segaš po zvezdah.
Samo sanjat pravega nima smisla.
Kaj naj recimo pravi partner počne z “nepravo” partnerko? Nepravo zanj. Pa ne po letih.

Realno je treba pogledat na stvar, naredit temeljito introspekcijo in če drugače ne gre, se pač sprijaznit z ostanki, približki, ali pa bit sam.

Leta niso prepreka na poti do sreče. Človek je sam sebi največja prepreka na poti do sreče.

Če ti napšem 70% žensk po 32. let na novo najde partnerja in srečo v življenju, kaj ti bo ta podatek povedal? Da si tudi ti lahko med temi 70% ali si med preostalimi 30%, ker te manj kot 100-odstotna statistika ne zanima?

Ne že teh 70% je velika pozitivna številka ki mi vliva da le ni še vse tako črno,da lahko najdem srečo.

Tudi če to, o čemer ti sprašuješ, uspe samo 0,0001% žensk, si še vedno med njimi lahko tudi ti. Pa res misliš, da so leta ovira, da ne bi bila?[/quote]

Marsikatera, ki se ni že pri 29 zapustila, ker je mislila, da če ima resnega fanta, je njena last do konc življenja, tudi če pri 32 zgledala kot 50-letnica s kakšnimi 30 kg preveč.

Vprašanje pa je, kaj je PRAVI PARTNER? A ni bolj pametno govorit o kompatibilnem partnerju?
Ni težko imet visoke kriterije, kakšnega partnerja hočemo, ampak se je treba vprašat ali bi tak človek bil naš partner? Najprej je treba sebe dvignit na nek nivo, da lahko segaš po zvezdah.
Samo sanjat pravega nima smisla.
Kaj naj recimo pravi partner počne z “nepravo” partnerko? Nepravo zanj. Pa ne po letih.

Realno je treba pogledat na stvar, naredit temeljito introspekcijo in če drugače ne gre, se pač sprijaznit z ostanki, približki, ali pa bit sam.

Ne že teh 70% je velika pozitivna številka ki mi vliva da le ni še vse tako črno,da lahko najdem srečo.

Leta niso prepreka na poti do sreče. Človek je sam sebi največja prepreka na poti do sreče.

Če ti napšem 70% žensk po 32. let na novo najde partnerja in srečo v življenju, kaj ti bo ta podatek povedal? Da si tudi ti lahko med temi 70% ali si med preostalimi 30%, ker te manj kot 100-odstotna statistika ne zanima?

Ne že teh 70% je velika pozitivna številka ki mi vliva da le ni še vse tako črno,da lahko najdem srečo.

Tudi če to, o čemer ti sprašuješ, uspe samo 0,0001% žensk, si še vedno med njimi lahko tudi ti. Pa res misliš, da so leta ovira, da ne bi bila?[/quote][/quote]

Ne že teh 70% je velika pozitivna številka ki mi vliva da le ni še vse tako črno,da lahko najdem srečo.


Ko smo že pri obupancih, kaj če je ravno ta tvoj 38-letnik en obupanec, ki mu ni uspelo najti partnerice vse, dokler ni naletel nate? In ti dala skozi veliko moških za zvezo ali kar tako, sedaj pa bi se rada ustalila in ti ravno ustreza en tak bebček? Če je on ohranjen (pred tabo še ni okusil ženske?), lep in postaven še ne pomeni, da je imel kaj. Pa da ne bom narobe razumljen, nič ne trdim, samo pogovarjamo se.[/quote]

Jaz pa Tigrici ploskam. :)) Kje pa piše, da njen 38-letnik še ni imel ženske? Ohranjen pomeni, da ni zapuščen, da zna skrbeti zase.[/quote]

Hvala, Antilopa 🙂
Ne vem, zakaj so nekateri tako neprivoščljivi. Če se 40 letna tigrica pohvali, da si je ubodla dober kos mesa, je to prav gotovo en obupanec, ki mu ni uspelo najti partnerice in je naletel, pardon, se spotaknil obme kot ob popolnoma zadnji kamen ob cesti ter si ob tem najmanj izpahnil nogo ter izbil še zadnji preostali zob. Ziher sem ena prežvečena stara cota, ob katero bi si prelestni premladi fantje mojih let lahko samo blatne noge brisali.

Nekateri ne berete pozorno, napisal sem nič ne trdim, samo pogovarjamo se. Je pa nemalokrat tako, kot sem napisal.


Poznam nekaj ljudi, ki jim 30. trkajo na vrata (nekaj tudi že 30+), pa še nikoli v razmerju. Bojim se, da v tem primeru drži napisano.


Poznam nekaj ljudi, ki jim 30. trkajo na vrata (nekaj tudi že 30+), pa še nikoli v razmerju. Bojim se, da v tem primeru drži napisano.[/quote]

Beremo, nič bat. A to, kar si napisal, te še ne opravičuje za tvoje medvrstično v nič dajanje žensk, ki smo v najlepših letih.
Če malo bolj pozorno berem, to dajanje v nič sploh niti ni medvrstično. Saj si napisal tudi: “In ti dala skozi veliko moških za zvezo ali kar tako, sedaj pa bi se rada ustalila in ti ravno ustreza en tak bebček?”
Temu bi jaz rekla kar odkrito žaljenje.

No, da malo ohladim, naj te vprašam, ali v Mariboru tudi toliko sneži? 😉

Jaz pa Tigrici ploskam. :)) Kje pa piše, da njen 38-letnik še ni imel ženske? Ohranjen pomeni, da ni zapuščen, da zna skrbeti zase.[/quote]

Hvala, Antilopa 🙂
Ne vem, zakaj so nekateri tako neprivoščljivi. Če se 40 letna tigrica pohvali, da si je ubodla dober kos mesa, je to prav gotovo en obupanec, ki mu ni uspelo najti partnerice in je naletel, pardon, se spotaknil obme kot ob popolnoma zadnji kamen ob cesti ter si ob tem najmanj izpahnil nogo ter izbil še zadnji preostali zob. Ziher sem ena prežvečena stara cota, ob katero bi si prelestni premladi fantje mojih let lahko samo blatne noge brisali.[/quote]

Forumska prijateljica in somišljenica: ne meni se za zlobne jezike. Nekateri tu gor so si vtepli v glavo, da moraš pravo osebo spoznati do 30. leta, sicer je s tabo konec. Če so vsi tako dobro izbrali, zakaj je potem toliko ločitev? Pač, eni so pripravljeni vzeti karkoli, samo da zadostijo “družbenim normam”. Jaz živim tako, da je prav zame, z drugimi se ne obremenjujem, in verjamem, da je to tudi tvoj moto.


Nisem iz MB. Kako si ti razumela moje pisanje, je tvoja stvar.


Če je tako preprosto, čemu potem take teme.

Jest mislim, da večina moških itak pride k pameti šele v zrelih srednjih
letih :-)) do takrat tudi njihove mamice obnemorejo in jih ne morejo več
pedenat in so prisiljeni odtasti.
In tako so tridesetletnice za njih idealne.
Pravzaprav se čudim, da je sploh taka tema odprta….30+ letnice morajo
biti ta hip najbolj vroča roba… 🙂

Jp, bi morale poiti, kot vroče žemljice. :-))

Hvala, Antilopa 🙂
Ne vem, zakaj so nekateri tako neprivoščljivi. Če se 40 letna tigrica pohvali, da si je ubodla dober kos mesa, je to prav gotovo en obupanec, ki mu ni uspelo najti partnerice in je naletel, pardon, se spotaknil obme kot ob popolnoma zadnji kamen ob cesti ter si ob tem najmanj izpahnil nogo ter izbil še zadnji preostali zob. Ziher sem ena prežvečena stara cota, ob katero bi si prelestni premladi fantje mojih let lahko samo blatne noge brisali.[/quote]

Forumska prijateljica in somišljenica: ne meni se za zlobne jezike. Nekateri tu gor so si vtepli v glavo, da moraš pravo osebo spoznati do 30. leta, sicer je s tabo konec. Če so vsi tako dobro izbrali, zakaj je potem toliko ločitev? Pač, eni so pripravljeni vzeti karkoli, samo da zadostijo “družbenim normam”. Jaz živim tako, da je prav zame, z drugimi se ne obremenjujem, in verjamem, da je to tudi tvoj moto.[/quote]

Točno, le zakaj ne bi bilo možno v kateremkoli obdobju življenja spoznati svojo dušo dvojčico. Od tega sploh niso odvisna naša leta, ne status, ne znamka čevljev in barva las. Vidim srečne in nesrečne pare vseh sort. Tudi debeli, suhi, mozoljasti, invalidni, stari, mladi, lepi, grdi… Vsi so lahko srečni, ali pa nesrečni. Mladost in lepota nista pogoj za srečno in trajno zvezo, to je jasno še dojenčkom.
V tej temi sem se oglasila bolj kot ne za podporo ženskam, ki utegnejo to brati in se zasekirati, ker je njihovo življenje po 30 že končano. Iz prve roke vam povem, da to še zdaleč ni res. Ženska je pri 40 letih lahko v najlepšem cvetu svojega življenja, če primerno skrbi zase. In to ne nujno z dragimi tretmani, operacijami, kremami… Bolj je tu nujno poskrbeti zase na duševnem nivoju, se pravi izogibati se težkim in zoprnim ljudem, situacijam, čim več se sproščati, posvečati stvarem, ki te veselijo… Jesti čim več svežega sadja in zelenjave, hoditi v naravo… Družiti se z različnimi ljudmi, hoditi na razne tečaje, srečanja… in biti tam sproščena, se zabavati, hecati, navezovati stike… Vse to pomlajuje, najmanj za 10 let.
No ja, če sem se jaz takole pomladila za 10 let, sem torej videti 30, to pa je po teoriji nekaterih še vedno za v staro šaro, zlomka 🙂

Forumska prijateljica in somišljenica: ne meni se za zlobne jezike. Nekateri tu gor so si vtepli v glavo, da moraš pravo osebo spoznati do 30. leta, sicer je s tabo konec. Če so vsi tako dobro izbrali, zakaj je potem toliko ločitev? Pač, eni so pripravljeni vzeti karkoli, samo da zadostijo “družbenim normam”. Jaz živim tako, da je prav zame, z drugimi se ne obremenjujem, in verjamem, da je to tudi tvoj moto.[/quote]

Točno, le zakaj ne bi bilo možno v kateremkoli obdobju življenja spoznati svojo dušo dvojčico. Od tega sploh niso odvisna naša leta, ne status, ne znamka čevljev in barva las. Vidim srečne in nesrečne pare vseh sort. Tudi debeli, suhi, mozoljasti, invalidni, stari, mladi, lepi, grdi… Vsi so lahko srečni, ali pa nesrečni. Mladost in lepota nista pogoj za srečno in trajno zvezo, to je jasno še dojenčkom.
V tej temi sem se oglasila bolj kot ne za podporo ženskam, ki utegnejo to brati in se zasekirati, ker je njihovo življenje po 30 že končano. Iz prve roke vam povem, da to še zdaleč ni res. Ženska je pri 40 letih lahko v najlepšem cvetu svojega življenja, če primerno skrbi zase. In to ne nujno z dragimi tretmani, operacijami, kremami… Bolj je tu nujno poskrbeti zase na duševnem nivoju, se pravi izogibati se težkim in zoprnim ljudem, situacijam, čim več se sproščati, posvečati stvarem, ki te veselijo… Jesti čim več svežega sadja in zelenjave, hoditi v naravo… Družiti se z različnimi ljudmi, hoditi na razne tečaje, srečanja… in biti tam sproščena, se zabavati, hecati, navezovati stike… Vse to pomlajuje, najmanj za 10 let.
No ja, če sem se jaz takole pomladila za 10 let, sem torej videti 30, to pa je po teoriji nekaterih še vedno za v staro šaro, zlomka :)[/quote]

Hahaha, Tigrica, well written. Podpišem.

Forumska prijateljica in somišljenica: ne meni se za zlobne jezike. Nekateri tu gor so si vtepli v glavo, da moraš pravo osebo spoznati do 30. leta, sicer je s tabo konec. Če so vsi tako dobro izbrali, zakaj je potem toliko ločitev? Pač, eni so pripravljeni vzeti karkoli, samo da zadostijo “družbenim normam”. Jaz živim tako, da je prav zame, z drugimi se ne obremenjujem, in verjamem, da je to tudi tvoj moto.[/quote]

Točno, le zakaj ne bi bilo možno v kateremkoli obdobju življenja spoznati svojo dušo dvojčico. Od tega sploh niso odvisna naša leta, ne status, ne znamka čevljev in barva las. Vidim srečne in nesrečne pare vseh sort. Tudi debeli, suhi, mozoljasti, invalidni, stari, mladi, lepi, grdi… Vsi so lahko srečni, ali pa nesrečni. Mladost in lepota nista pogoj za srečno in trajno zvezo, to je jasno še dojenčkom.
V tej temi sem se oglasila bolj kot ne za podporo ženskam, ki utegnejo to brati in se zasekirati, ker je njihovo življenje po 30 že končano. Iz prve roke vam povem, da to še zdaleč ni res. Ženska je pri 40 letih lahko v najlepšem cvetu svojega življenja, če primerno skrbi zase. In to ne nujno z dragimi tretmani, operacijami, kremami… Bolj je tu nujno poskrbeti zase na duševnem nivoju, se pravi izogibati se težkim in zoprnim ljudem, situacijam, čim več se sproščati, posvečati stvarem, ki te veselijo… Jesti čim več svežega sadja in zelenjave, hoditi v naravo… Družiti se z različnimi ljudmi, hoditi na razne tečaje, srečanja… in biti tam sproščena, se zabavati, hecati, navezovati stike… Vse to pomlajuje, najmanj za 10 let.
No ja, če sem se jaz takole pomladila za 10 let, sem torej videti 30, to pa je po teoriji nekaterih še vedno za v staro šaro, zlomka :)[/quote]

Drži, starost ni omejitev za spoznanje partnerja, ne za moškega niti ne za žensko.
Je pa fakt, da je samskih vse več.
Veliko žensk +30 ima težav predvsem s svojim značajem in kompleksi (glede pričakovanj, ki so nerealna, sanjarjenje o princih, kjer moškega izbirajo po nekih zamišljenih točkah, so prezahtevne, pasivne), pogosto tudi nosijo neko zamero do moških v sebi, ki jim onemogoča sproščeno izražanje svoje ženskosti.

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Ah, ne se sekirat za tiste, ki pišejo, kako žensko po 30em nihče več ne povoha. So pač zavistni. Dejstvo namreč je, da moškim po 25. letu že prične testosteron upadat in z vsakim dnem bingelj pogosteje pol 6 kaže, medtem, ko se ženskam po 30em dobesedno sexualno utrga.

Tu pa se krepko motiš.

Točno, le zakaj ne bi bilo možno v kateremkoli obdobju življenja spoznati svojo dušo dvojčico. Od tega sploh niso odvisna naša leta, ne status, ne znamka čevljev in barva las. Vidim srečne in nesrečne pare vseh sort. Tudi debeli, suhi, mozoljasti, invalidni, stari, mladi, lepi, grdi… Vsi so lahko srečni, ali pa nesrečni. Mladost in lepota nista pogoj za srečno in trajno zvezo, to je jasno še dojenčkom.
V tej temi sem se oglasila bolj kot ne za podporo ženskam, ki utegnejo to brati in se zasekirati, ker je njihovo življenje po 30 že končano. Iz prve roke vam povem, da to še zdaleč ni res. Ženska je pri 40 letih lahko v najlepšem cvetu svojega življenja, če primerno skrbi zase. In to ne nujno z dragimi tretmani, operacijami, kremami… Bolj je tu nujno poskrbeti zase na duševnem nivoju, se pravi izogibati se težkim in zoprnim ljudem, situacijam, čim več se sproščati, posvečati stvarem, ki te veselijo… Jesti čim več svežega sadja in zelenjave, hoditi v naravo… Družiti se z različnimi ljudmi, hoditi na razne tečaje, srečanja… in biti tam sproščena, se zabavati, hecati, navezovati stike… Vse to pomlajuje, najmanj za 10 let.
No ja, če sem se jaz takole pomladila za 10 let, sem torej videti 30, to pa je po teoriji nekaterih še vedno za v staro šaro, zlomka :)[/quote]

Drži, starost ni omejitev za spoznanje partnerja, ne za moškega niti ne za žensko.
Je pa fakt, da je samskih vse več.
Veliko žensk +30 ima težav predvsem s svojim značajem in kompleksi (glede pričakovanj, ki so nerealna, sanjarjenje o princih, kjer moškega izbirajo po nekih zamišljenih točkah, so prezahtevne, pasivne), pogosto tudi nosijo neko zamero do moških v sebi, ki jim onemogoča sproščeno izražanje svoje ženskosti.[/quote]

Imaš prav. Blokade so največkrat psihične, ne pa fizične narave. Starejši kot smo, več imamo življenjskih izkušenj. Pozitivnih in tudi negativnih. Od nas je odvisno, ali bomo dopustili, da tiste negativne prevladajo in da na podlagi njih že apriori v naprej obsodimo vsakogar, ki bi se nam utegnil približati. Tudi jaz sem imela precej negativnih izkušenj v medsebojnih odnosih. Nategovali so me in zlorabljali moje zaupanje. A vseeno sem si rekla, da bom še vedno dala ljudem priložnost in da bom v vsak nov odnos vstopala s predpostavko, da mi ta človek hoče samo dobro. Seveda sem pri navezovanju stikov bolj previdna, ampak se izogibam sumničavosti, pretehtavanju in zapiranju vase. Človeka spuščam v svoj osebni prostor postopoma, a vendarle pri tem ne cvikam ograj narejenih iz bodeče žice.

Tigresss, končno ena uporabnica po dolgem času, ki je v celoti berljiva. :))

Hvala, draga. Tudi tvoji rožički znajo ravno prav zbosti na tiste točke, kjer je treba 🙂

Ti razkrijem skrivnost mojega zbadanja….Zbadam praviloma samo tiste ljudi, ki izgubijo stik z realnostjo. To je moj način, da jih spustim na realna tla.

Sem bila stara 33 let, ko sem z bivšim šla narazen po 14 letih veze. Bila sem brez otrok, spoznala moškega 6 let starejšega tudi brez otrok. Sva se čez eno leto poročila in imam zdaj dva mala pamžeka.

Ja. Jaz sem našla partnerja celo po 40.
Ločena z enim otrokom pri 36.letu, našla partnerja pri 42,letu, pri 43 in pol postala mamica čudoviti hčerkici….
Imamo se lepo….

Ti razkrijem skrivnost mojega zbadanja….Zbadam praviloma samo tiste ljudi, ki izgubijo stik z realnostjo. To je moj način, da jih spustim na realna tla.[/quote]

To tvoje zbadanje je torej terapevtsko. Kot neke vrste refleksna masaža.
Si pa, verjetno čisto nevede in nehote, spodbodla, oziroma spodbudila tudi mene 🙂 In sicer s sledečim stavkom: “Jaz živim tako, da je prav zame, z drugimi se ne obremenjujem, in verjamem, da je to tudi tvoj moto.”

Čestitke… 🙂

Ti razkrijem skrivnost mojega zbadanja….Zbadam praviloma samo tiste ljudi, ki izgubijo stik z realnostjo. To je moj način, da jih spustim na realna tla.[/quote]

To tvoje zbadanje je torej terapevtsko. Kot neke vrste refleksna masaža.
Si pa, verjetno čisto nevede in nehote, spodbodla, oziroma spodbudila tudi mene 🙂 In sicer s sledečim stavkom: “Jaz živim tako, da je prav zame, z drugimi se ne obremenjujem, in verjamem, da je to tudi tvoj moto.”[/quote]

Se pravi naj se naslednjič, ko se bo Antilopa z mojimi joški ukvarjala, enostavno prepustim in uživam? 😉

_____________________________________________________________________________________________________________ V hitlerjanskih zadnjih sobah gostiln spet udarjajo drug po drugem, ti majhni rodovi na povodcih...

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close