katera knjižnica v LJ
Pozdravljeni!
Včasih sem veliko brala (in hodila v knjižnico), potem pa so prišli otroci in zdaj počasi spet prihajam v staro formo. Katero knjižnico v Ljubljani priporočate – da ima veliko knjig, da se da dobiti tudi kakšne nove knjige (ne da čakaš celo večnost), da imajo knjige iz vaših seznamov:) …
hvala, Alenka
Kar zadeva nove knjige, je pač tako, da je knjig vedno premalo, ali jih dobiš ali ne, pa je največkrat odvisno od trenutka, ko se pojaviš v knjižnici. Lahko dobiš vse, kar želiš – ali nič. Zato se izplača predhodno pobrskati po Coobissu. Mislim, da to bolj ali manj velja za vse knjižnice.
Jaz hodim v Delavsko knjižnico, ki jo trenutno obnavljajo; z njeno izkaznico lahko obiskujem še Mestno knjižnico in Knjižnico Poljane. Tako so mi na voljo zaloge treh knjižnic.
Osebje: z zaposlenimi iz Delavske knjižnice sem zelo zadovoljna, žal ne vem njihovih imen, da bi jih pohvalila poimensko. Največkrat se obrnem na visokega, vitkega knjižničarja z dolgimi lasmi, ki zdaj, med obnovitvenimi deli, dela v Mestni knjižnici. Vedno se izplača obrniti tudi na svetlolaso knjižničarko Veroniko iz Mestne knjižnice, ki je na področju zahtevnejšega leposlovja (a tudi sicer) prava “carica”.
Še pomanjkljivost Mestne knjižnice: ker ima največji pretok (mladih) bralcev, so knjige pogosto razmetane: knjigo, ki jo iščeš, sicer imajo, vendar ni tam, kjer bi morala biti, zato traja celo večnost, preden jo najdeš … če jo.
Ponavadi je tako, da dobiš par knjižnic v paketu – če se npr. vpišeš v bežigrajsko, si lahko gradivo izposojaš tudi v njenih enotah v Savskem naselju, BS-3, Črnučah ipd. Jaz sem trenutno vpisana v Voranca (ta pokriva Vič in okolico), hodim v najbližjo enoto, ki je sicer majhna, a tam vedno najdem kaj zase, če pa morda ne bi, bi šla do centralne enote na Tržaški. Najbolje založena je tudi po mojih izkušnjah Delavska knjižnica (skupaj z Mestno) – tam imam članstvo zaenkrat na hladnem, ker ne hodim toliko v center, vsekakor pa me bodo še veliko videvali.
V nekaterih knjižnicah (v Vorancu je že tako) imajo brezplačno članarino za otroke, tako da lahko vpišeš enega sem in drugega tja, pa imaš dostop praktično do vseh ljubljanskih knjižnih zalog (če se ti seveda ljubi skakati naokrog).
Poznam bitja, ki si na kartico ene osebe sposojajo na kupe knjig. Sestre, mame, tete… v mojih očeh so primitivni. Še celo hvalijo se s tem in sekirajo knjižničarko, ki potem ne ve natančno, katera teta si je to sposodila, saj oseba, na katero se glasi izkaznica, trdi, da knjig ni vzela. Meni se to zdi nesramno in knjižničarjem prav nič ne zamerim, če so tečni glede izkaznic. Pa ne morem verjet… zadnjič so se kregali na knjižničarko, ker so imeli 45 SIT zamudnine. Stala sem v vrsti za njimi in se javila, da pa jaz plačam, če jim je tak problem… ob tem seveda, da je gospa prava bogatašinja.
Tudi sama menim, da vsakdo premore tisto majhno vsoto denarja, da enkrat letno plača članarino knjižnici. Za kakšne neumnosti vse ljudje mimogrede zapravijo precej zajetnejše vsote denarja, pa jim je to samoumevno. Zdi se mi, da gre v primeru knjižnic bolj za neke vrste razvajenost , ker je že itak izposoja knjig zastonj. Izmikati se plačilu članarine tako, da si izposojaš knjige na tujo izkaznico, je pa res bedno. Knjižnice imajo svoja pravila, vsakdo jih pozna, in imajo knjižničarke čisto prav, če od izposojevalcev zahtevajo, da se jih držijo. Sem sodi tudi plačilo zamudnin. Zakaj se pričkati zaradi zamudnine, saj veš, da knjige nisi pravočasno vrnil.
Za ljubljanske knjižnice bi pa rekla, da vsaka centralna premore še nekaj podružnic, in z isto izkaznico si povsod lahko knjige enakovredno sposojaš.
To, da se ne švercate na otrokovo izkaznico, je že prav. Vseeno pa se mi zdi neumno, da si otrok ne bi smel izposojat romanov za odrasle. Kaj naj potem pri dvanajstih bere – pet prijateljev??? In kako se sploh definira roman za odrasle? V naši knjižnici so recimo Trije mušketirji na oddelku za odrasle, med zgodovinskimi romani. Harry Potter (angleški) pa obstaja v “odrasli” različici – z drugačnimi platnicami. Si potem tega otroci ne smejo izposoditi ali kako? Svašta.
Po letih obiskovanja Mestne knjižnice, pa Prežihovega Voranca sem začela obiskovati knjižnico Jožeta Mazovca. Zelooo skeptična sem bila do tega, kaj imajo, a potem prijetno presenečena. Novejše knjige imajo vedno v ogromno izvodih, nekaj tudi tujih knjig, skratka, se kar najde. Možne so rezervacije, tudi po internetu (ki pa ne štimajo najbolje).
Brezplačno imajo otroci in mladina do 18. leta. Verjemite, da knjižničarji vedo, kdo kaj bere in prav dolgo se ne da “švercat”. Nihče ne bo otroku branil tudi zahtevnejše literature, problem je le v tem, da nekateri vpišejo otroka, potem pa hočejo jemat romane, videokasete, dvd-je zase. Otroci so komunikativni, radi se pogovarjajo s knjižničarji in mnogokrat sami povedo, kaj so prebrali in točno se ve, ali je res otrok bral Konsalika ali ga je mama. Če ga 1 x ali 5 x ne bo nihče težil, 30. pa se menda že lahko malce povpraša. 😉