Spodaj sem že napisala, pa bom seznam dodala tu še enkrat:

Prestol morske deklice – Sue Monk Kidd
Enajst minut – Paulo Coelho
Poželenje – Amanda Quick

in dodam še

Celestinsko prerokbo – James Redfield

Te štiri knjige so meni trenutno najljubše in zdaj vas prosim, da napišete (seveda ob pogoju, da ste jih prebrali) katero od teh štirih bi si vi najbolj želeli imeti doma?

Da mi bo odločitev lažja…
Hvala.;-)

Nobene! Če se malo prestavim v italijanski jezik: no (ne) + bene (dobro) = nedobro, vsaj zame, čeprav moram priznat, da nobene nisem prebral in je tudi ne nameravam. A se ti ne zdi škoda cajta in možgan za branje pogrošne literature?

primož, to pa ni bilo lepo. Beremo iz različnih razlogov in različne stvari, veliko smo o tem debatirali v temah okrog Drnovškove knjige: kaj kdo bere in kaj to pomeni, pa kaj je nizka, visoka… literatura.

maxi, tebi pa žal ne morem odgovoriti, ker sem brala le Celestinsko prerokbo, poznam pa sicer Coelhota (in Alkimista imamo doma). Izločila bi pa Amando Quick, saj se mi zdi, da njene knjige niso te vrste, da bi jih človek večkrat prebral ali komu posodil ali napisal notri posvetilo ali priporočil otrokom.

LP
bejbiborn

Če prav razumem, Maxi, se ne moreš odločiti, katera od navedenih knjig bi našla mesto v tvoji knjižni polici. Vsekakor tista, ki te bo pritegnila k ponovnem prebiranju.

Ljudje smo različni. Sama sem večno uporni, sanjavi otrok. Ki se kot odrasel zmehča takrat, ko spet piše in razmišlja o otrocih. Nisem knjižničarka, najbrž ne bom nikoli pisateljica ali nekdo, ki se profesionalno ukvarja z napisanim. Upam pa, da bom vedno znova znala vzljubiti besede, zložene tako in zato, da se dotaknejo ljudi. Ob tem pa znala drugim dopuščati vso tisto drugačnost, ki nas lahko s tem, da jo delimo drugim, samo povezuje…

Morda bi celo zvenel bistro, veleumno in vsemogočno, če le ne bi dodal, da nisi nobene prebral.
Torej hvala tudi za tvoj odgovor.

Alkimista sem pravzaprav pozabila dopisati, čeprav mi je tudi zelo blizu. In sem na koncu kolebvala med njim in Celestinsko…
Odločila pa za Celestinsko.

Kar se Amande tiče, je šlo za to, da sem to knjigo dobila v dar in jo ravno zato tudi prebrala, nobenega drugega njenega romana ne poznam, poram pa reči, da me je ta presneto presenetil. Njegov naslov mi je dajal popolnoma drugačne asociacije…..
Morda jo poveličujem, morda pa ima res branja vredno sporočilo…
Vsak zase.
Ampak izključno šele takrat ko jo prebere.

Bejbiborn, hvala.:-)

Ne, ni šlo za mojo knjižno polico. Knjigo bo dobila prijateljica.

Hvala za tvoje mnjenje, tvoja širina deluje toplo….

Eh, ja…

Jaz bi imela Celestinsko prerokbo (no, itak jo imam :))…
Samo Prestola morske deklice še nisem prebrala.

maxi, ta je bila moja prva knjiga od Amande Quick in se je tudi meni vsedla… no, nekam :)))
Potem sem v knjižnici načrtno izbrala še dve ali tri njene knjige in sem bila razočarana…

Brez zamere, ampak za moj okus so navedene knjige brez “prave teže”.

Kj pa če bi predlagala kaj s “pravo težo”?

Me veseli Cefizljeva, da je končno podal mnenje o tej knjigi nekdo, ki jo je le prebral…
😉

khm… saj upam, da si taprava maxi :))))

na to tematiko itak še vedno prisegam na Zimsko vrtnico 🙂
vsake tolko mi ful zapaše brati knjige, kjer tip točno ve kako ženski ustreči in kaj mora po njegovo biti ženski všeč (in ohjej, začuda ima popolnoma prav in se itak vse stopijo samo, da jih pogleda), kjer je ona bolj ali manj pasivna in odvisna od njega… take viteške knjige, kjer imajo tipi še jajca ;)))

Veš, da sem….prava. ;-)))

Krasno, torej naslednja bo…Zimska vrtnica.
;-))

Alberto Moravia: Rimljanka

Tudi meni je Zimska vrtnica všeč, pa tudi Plamen in cvet iste avtorice. Včasih mora ženska prebrati tudi kaj takega.

:)))))))))))))))))))))))

kaj, Majči??? :)))))))))))))))))

ma, a ne kako se lahko najde cajt za knjige pri treh mulcih…

hehe… pa kakšen tip tudi :)))))))))))))))))))

Jap, res je :))))

Uf, no ja – sem ženska, pa bi se vseeno težko prisilila k takim sagam. Dobro, vsake toliko preberem kakšno Marian Keyes. 😉