Danes mi je v roke prišla knjiga Tjaše Kokalj … Upala sem na najboljše, ampak me je knjiga totalno razočarala (še bolj, kot sem pričakovala). Jo je mogoče še kdo bral? Mnenja?

S stilističnega vidika je knjiga precej problematična, saj so povedi večinoma kratke, če so dolge, so pa nerodno sestavljene. Sama zgodba sploh ni omembe vredna in le od daleč spominja na kriminalko, v bistvu je pa kar en zmazek. Knjiga je res obupno napisana.

Najbolj od vsega pa so me zmotile številne slovnične napake! V knjigah sem jih zasledila že kar precej in razumem, da se ljudje zmotijo in lektorji spregledajo, kar je sprejemljivo, če se to zgodi le enkrat ali dvakrat v celi knjigi, vendar pa mislim, da še v nobeni knjigi do zdaj nisem zasledila toliko napak kot ravno v knjigi Tjaše Kokalj, ki naj bi bila študentka *slovenščine*?!?!?!

Naj navedem le nekaj primerov (opozarjam, da si še zdaleč nisem izpisala vseh, ampak res le manjši del, kar se mi je dalo; najprej označene strani):
162 – veš kaj varnostniček
156 – po tem dogodku, je šlo vse le še navzdol
157 – zdravo miška
158 – ah, prosim te no
154 – namesto, da bi izkoristila čim več spanca
149 – si to pomislila Nika, preden si se prijavila
150 – in se vkrcal na letalo, ki ga bo popeljal naravnost v …
147 – pokličem te takoj, ko prispemo
018 – hej ljubica
019 – očitno so spa centri za ljudi dolgočasni ali pa ti ne znajo preživeti …
022 – saj sta dekleti neprestano čvekali in klepetali
024 – hej cmokec moj
140 – čestitke moja miss
136 – ne razumem te Tia
099 – dneve je imela nabito polne, in je na predavanja in vaje kar pozabila
101 – takrat so jo vsi hiteli spraševati kaj je narobe
101 – jaz tudi vem s čim sem zaključil
103 – pride takoj, ko se uredi
104 – ma daj no, ne pretiravaj
165 – za nekatera izmed deklet ni ne prvi, ne zadnji
ITD.!!!

Že sam odlomek, objavljen na njeni strani, vsebuje najmanj tri napake!!! http://www.tjasa-kokalj.com/content/view/114/17/

Kje so lektorji? Kje so uredniki?

Naj poudarim, da sama še zdaleč nisem slovenistka ali lektorica, temveč moje znanje slovenščine temelji le na znanju iz OŠ in SŠ, študirala pa sem čisto nekaj drugega. Kljub temu pa je tudi moje laično oko opazilo, da v knjigi mrgoli takšnih in drugačnih napak, kar se mi zdi povsem nedopustno. Če bi knjigo kupila, bi od založbe zahtevala povračilo denarja!

Po mojem skromnem mnenju je knjiga KATASTROFALNA in prepričana sem, da nikoli ne bi bila izdana, če Tjaša ne bi bila misica. Sama sem velika ljubiteljica dobrih knjig in tudi Tjašo Kokalj bi z veseljem pohvalila, če bi imela za to le kakšen razlog, vendar mislim, da le potrjuje stereotip o ‘neumnih’ misicah. Saj ne pravim, da je neumna, je pa definitivno še ena izmed tistih, ki so pet minut slave izkoristile še za ostale ‘talente’, ki to seveda niso.

Tjaša pravi, da je težko napisati knjigo, s čimer se osebno nadvse strinjam. To se mi res enkraten dosežek, ki so ga zmožni le redki nadarjeni posamezniki, katerim se osebno le klanjam. Želja (po zaslužku ali kakšna druga) vsekakor NI dovolj, vendar se tega očitno zaveda premalo ljudi.

Najbolj tragično pri vsem tem pa je to, da je tole skropucalo dobilo več medijske pozornosti kot vsi letošnji literarni nagrajenci in nominiranci skupaj, in to še povsem neupravičeno.

Saj bi še nakladala, vendar naj bo za zdaj dovolj. Mnenja so več kot dobrodošla. 🙂

Knjige nisem brala in je po tem, kar si zapisala, tudi ne bom. Sem prestala že preveč takšnih trpinčenj; le en primer, ki verjetno poseka tole Miss:
http://med.over.net/forum5/read.php?125,4198967,4202911,quote=1

Podobne vrste samomor je tudi, če se lotiš branja Prekletstva v zlati kletki.

In, neverjetno, tudi ti dve knjigi sta med hiti. 😉 Kaj to pove o povprečnem (slovenskem) bralcu in še čem? Hm. Raje ne začnem.

K.

Kastrofa, kaj naj rečem,le kaj je z založbami, ki izdajajo takšna skrpucala?

Katastrofa 🙂

Glede Zlate kletke in podobnih: žal to tako je, je očitno “in”, da napišeš knjigo, saj vsebina ni važna. Kdo vse je že ni napisal, kdo vse je še ne bo.

Se popolnoma strinjam z vami. Že uvod je bil skrajno razvlečen in nezanimiv.
Le s težavo sem se prebila do polovice knjige. Povsem puhla zgodba, s slabo razvitimi osebami, dialogi, razpletom… Z eno besedo..navaden kič!!

Moram se oglasiti na to temo, čeprav že dolgo nihče ni pisal sem …

Sama sem na Tjašo gledala precej drugače kot na druge misice, zato sem tudi toliko bolj razočarana nad knjigo. Sicer mi je zasnova knjige všeč, vendar je zgodba nerodno izpeljana … Najbolj me moti podrobno opisovanje. Značaje likov opiše preveč podrobno in ne dovoli, da bi si jih bralec oblikoval sam na podlagi dialogov in dejanj. Moram reči, da je bilo to tisto, zaradi česar sem še posebej težko prebrala knjigo do konca. In pa seveda napake, na katere je opozorila S. Sama študiram slovenščino in zato me te še toliko bolj zmotijo, jih pa nisem pričakovala toliko, ker je bila knjiga napisana s strani študentke slovenistike … Nad lektorji sem tako ali tako obupala že pred časom. 😉

To opisovanje in pojasnjevanje je pri današnjih slovenskih pisateljih že kar pravilo. Ne vem zakaj ne morejo pustiti zgodbi, da bi govorila sama zase? Tudi Tanek led je napisan v takem slogu. Nas imajo res za tako neumne bralce, ki potrebujejo pojasnilo čisto o vsem, drugače niso sposobni razumeti prebranega?

Tjašine knjige sem sicer prebrala samo 5 strani, potem pa sem nehala, ker sem imela občutek, da gre za ( nezanimiv ) prosti spis kakšne naivne osnovnošolke.

Žal mi je, tudi meni branje nekako ni šlo. Strinjam se z ostalimi navedbami, preveč razlaganja, preveč podrobnosti, ki so nepotrebne, razen da zapolnijo strani. Verjamem pa, da bi bila knjiga lahko zelo dobra ob takpni zasnovi, a drugačnem, bolj spontanem opisovanju. Niti sama ne vem, zakaj se (nas) mnogo tako zelo trudi že takoj na začetku s pojasnjevanjem vsega, od karakterja do hiše, postave, vseh misli zdaj in prej, pa otroštvo, mladost, kaj je na kaj vplivalo….
Upam pa, da je bila vsem sponzorjem knjiga lažje berljiva in razumljiva.

ali ni malce pomenljivo, da na knjižnih moljih samo dekleta in žene komentirajo knjigo najlepše Evropejke?

priporočam, da se posvetite pravemu leposlovju, tistemu, ki vas bo zadovoljil v vseh pogledih, in nam svoje najdene dragulje priporočite v branje;

opletanja s strupenim jezikom je že tako dovolj v Sloveniji.

pa brez zamere.

Knjigo je spljuval tudi najmanj en moški :-). Sicer je pa na Moljih pač tako, da se dobre knjige pohvali, slabih (glede na osebni okus posameznika seveda) pa pač ne. Kaj bo kdo vzel v roke, se pa – upam – še lahko sami odločimo.

(hvala, ker ne bom zgubljala časa s Poljubi me, miss press)

Spider je baba? Pa še fovšljiva povrh? 🙂

Jaz se počutim ogoljufano, ker sem na podlagi vsega opevanja v časopisih knijgo celo kupila, kar je gotovo ne bi, če bi bil moj namen samo kritizirati. Tjaša je čisto luštna punca, mis česa je bila, se sploh ne spomnim. Zdaj sem prepričana, da nihče od teh reklamerjev ni prebral niti vrstice knjige. Saj vem, da bi mi morali zvoniti vsi alarmni zvonci, ko sem nekje prebrala, da je Tjaša nova Agatha Christie, pa kaj čem, nasr… sem se. Če te kaj tolaži, naslednje njene knjige ne bom ocenila, ker je tudi prebrala ne bom.

pa brez zamere, kakšno je pa tvoje mnenje o knjigi? Mislim o KNJIGI, ne o izgledu avtorice.

Mogoče malo mimo teme, ampak ko neko stvar tako množično hvalijo, ko je glavnina promocije na platnici (dobesedno in metaforično), je že to nek znak ali vsaj signal za previdnost. Vsaj za tiste malo bolj zahtevne … kar pač že, v našem primeru bralce.

Sama pravim tako:
Ko te vsi hvalijo, je čas za samokritiko.

😉

K.

Na žalost so “pogruntali” pravo tržno nišo in dobro živijo…….Na žalost nivo bralne kulture samo ponazarja stanje v naši družbi. Zakaj pa ljudje berejo Novo…., gledajo Kmetijo, žajfnice in kar je take šare?

Knjigo sem prebrala, čeprav nisem ljubiteljica kriminalk. Zanima me, koliko časa je delo nastajalo.Kolikor vem je to njena prva knjiga in zmotilo me je to, da je knjiga prišla na trg z velikim medijskim “pompom”, pa čeprav vsi vemo, da dober pisatelj potrebuje leta in leta, da si pridobi svoj sloves. Bolj kot ne se strinjam, da je ozadje te pisateljice mogoče povezano z njenim predhodnim delom (missica) in so založniki pač našli novo modno nišo oz. zaslužek (reklama).

Mislim, da je v sloveniji veliko dobrih pisateljev, vendar se njihove knjige “izgubijo”, saj medijski status, ime in priimek pač naredita svoje.

Ne morem tudi mimo ti. biografij slovenskih samooklicanih zvezdnikov, ki jih nekateri omenjate. Očitno ti ljudje res dobro živijo na račun knjig, pa čeprav si še zdaleč ne zaslužijo takšnega naziva. Strinjsam se s predhodnikom No-Ja, ki pravi, da takšne knjige izražajo slovensko kulturo branja.

Vsem takšnim, ki pišejo knjige samo zaradi DENARJA, bi priporočila, naj raje počnejo kaj drugega, vsem ljubiteljem knjig pa, da sedejo za mizo in si preberejo delo (če si ga še niso) ODLIČNEGA slovenskega pisatelja F.S. Finžgarja – Pod Svobodnim Soncem, ki bi bilo po mojem mnenju lahko uprizorjeno celo na hollywoodskih filmskih platnih.

Lp.

Ne vem kaj vas je v sami zgodbi tako zelo zmotilo. Napak, ki so bile navedene, v knjigi nisem zasledila in zdi se mi, da imate nepotrebne pripombe že zaradi osebe, v tem primeru bivše misice, ki je to knjigo napisala. Če ne bi vedeli, kdo je avtor, bi tudi vaše za lase privlečene fiksne ideje izginile. Knjiga ni napisana v stilu Agathe Christie in mogoče ni to, kar ste pričakovali. A zato ne morete reči, da knjiga ni dobra.
Tjaša Kokalj je edina med misicami, ki je dosegla nekaj koristnega in dokazala svojo inteligentnost in talent. Bravo!

Tudi sama sem se odločila, da se sprehodim čez knjigo, vendar zgolj iz radovednosti, ki me drži v krempljih odkar sem slišala za knjigo. Definitivno se strinjam, da knjiga, samo zato, ker jo je napisala misica ne more biti pristransko obravnavana, je pa to dejstvo vsekakor ključno za samo promocijo knjige in njen prodajni uspeh. Če poljubi me miss ne bi bilo delo misice, najbrž sploh ne bi bilo izdana. Mislim, da je to knjiga za vojerje, tiste, ki jih zanima kaj se dogaja v svetu “slave” in blišča. Tudi sama se je bom lotila iz podobnega vzgiba, zanima me namreč kakšno kvaliteto samo delo dosega.

Ravno danes smo se pogovarjali kako se je v poplavi mp3 podatkov težko odločiti in selekcionirati kvalitetne izdelke (knjige, skladbe, filme, ipd.). Menim, da to za poučenega bralca niti ni tako težko, saj nekako spremlja trg in ponudbo, ter se povečini odloča za kvalitetno branje, saj je seznanjen s ponudbo na trgu

Knjigo sem si čisto slučajno sposodila iz knjižnice že nekaj tednov nazaj, nisem jo prebrala v celoti, ker me niti zgodba niti način pisanja nista pritegnila, šele ko sem knjigo vračala sem ugotovila, kdo je njena avtorica, bi se pa strinjala s komentarji mojih predhodnic in predhodnikov.

Konec, ko jo je tip ubil je bil povsem brez pomena (meni bi bilo bolje, če se ženska sama obrani moškega napadalca kot recimo Lisabeth Salander v knjigi Stiga Larssona) drugače pa je v redu.