Karakterja se ne da spremenit ???
Prej si bil tih in sramežljiv. Zaradi tega si bil marsikje prikrajšan, vsaj tako se ti je zdelo. Zato si moral nekaj spremenit, ker drugi se niso. Torej si se prilagodil situaciji. Značaj je ostal isti, ti pa si ukrenil nekaj, da bodo stvari drugačne, kot so doslej. Človek bi rekel, da si vzel stvari bolj v svoje roke, prevzel si malo več dogovornosti. Saj ne morem verjetno komu to pišem.:))
Prej si bil tih in sramežljiv. Zaradi tega si bil marsikje prikrajšan, vsaj tako se ti je zdelo. Zato si moral nekaj spremenit, ker drugi se niso. Torej si se prilagodil situaciji. Značaj je ostal isti, ti pa si ukrenil nekaj, da bodo stvari drugačne, kot so doslej. Človek bi rekel, da si vzel stvari bolj v svoje roke, prevzel si malo več dogovornosti. Saj ne morem verjetno komu to pišem.:))[/quote]
Značaj ni ostal isti. Ker če bi, potem bi se jaz moral še danes prilagajat, pa se ne potrebujem več. V prejšnjem prispevku sem vse objasni, ne bom se ponavljal.
in še:
Jaz sem svoje reagiranje precej spremenil od dobe srednje šole recimo, tako da se s tem ne strinjam. Predvsem zaradi drugačnega doživljanja istih situacij, predvsem zaradi večjega in širšega razumevanja.[/quote]
Lahko se tudi introvertiranec sčasoma bolj odpre, postane bolj zgovoren, zaupljiv. A nikoli ne bo zares pristno ekstrovertiran. S tem se pač rodiš.
Lahko, da človek sploh ni introvert, pa se je v določenem obdobju zaprl (najstništvo, mladost) in ko to mine, mislimo, da se je spreobrnil, pa se v bistvu ni.
Zanimivo branje, Marko: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tiha-moc-v-glasnem-svetu.html%5B/quote%5D
Odlično branje. Dodajam: http://www.ted.com/talks/susan_cain_the_power_of_introverts.html
Kriza1, saj jaz se strinjam s tem. Nikjer ne trdim, da če se nekdo odpre, postane tudi ekstrovert. Značaj ostane isti, to zagovarjam že od začetka.
Nisem pa prepričan, da se s tem rodi. Zdi se mi, da ima tudi vzgoja do določene starosti nekaj pri tem.
Seveda se z značajem ne rodiš, ta se oblikuje v viharju sveta, okolja, odnosov… Kar se tiče intro/ekstra- vertiranosti pa mislim, da ti je v veliki meri od rojstva “bližje”, torej že dano. Temperament tudi v veliki meri podeduješ. Lahko ga preko osveščanja, razumevanja, nekoliko prilagodiš (npr. ne reagiraš tipično kolerično na neko situacijo), a to ne pomeni, da po naturi nisi kolerik.. To je v tebi še vedno prisotno, z razumevanjem se le “preoblikuješ” do neke mere, saj vidiš, da s tem manj škodiš sebi in okolici..
Dodajam: http://www.ted.com/talks/susan_cain_the_power_of_introverts.html%5B/quote%5D
Zares zanimivo branje. Ob zadnjem obisku nekega evropskega velemesta sem imela občutek, da se vse še bolj hitro dogaja, kot pri nas. Ljudje takoj reagirajo, so bolj energični in ves čas hitijo. Mogoče si niti ne morejo več privoščiti introvertiranosti, ker ne bi preživeli?
Karakter = značaj.[/quote]Karakter ni značaj, ampak je to, kar sem napisala, način doživljanja in odzivanja- v tem smislu ločimo štiri skrajne tipe sangvinik, melanholik, kolerik flegmatik.
Značaj je naša drža do moralno etičnih vrednot, ki je kulturno oz vzgojno pogojena, medtem ko je karakter prilično podedovan.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Jao, jao, – karakter je tujka za lep slovenski izraz značaj. 🙂
Značaj je bolj področje do izoblikovanih vrednot, moralnih in etičnih stališč, ki jih zavzemamo.
Lahko imaš slab značaj, ampak se spremniš, lahko imaš dobrega, ampak se pokvariš….
Temperament je prirojen.
Medtem ko je osebnost definirana po Museku takole:
osebni vzorec naših lastnosti
osebnost je celota relativno trajnih telesnih, vedenjskih in duševnih lastnosti, ki so značilne za posameznika
telesne lastnosti
vedenjske lastnosti
duševne lastnosti
konativni in kognitivni vidik osebnosti
konativne in kognitivne lastnosti
ta celota posameznika ločuje od drugih oseb
Jao, jao, – karakter je tujka za lep slovenski izraz značaj. 🙂
Značaj je bolj področje do izoblikovanih vrednot, moralnih in etičnih stališč, ki jih zavzemamo.
Lahko imaš slab značaj, ampak se spremniš, lahko imaš dobrega, ampak se pokvariš….
Temperament je prirojen.
Medtem ko je osebnost definirana po Museku takole:
osebni vzorec naših lastnosti
osebnost je celota relativno trajnih telesnih, vedenjskih in duševnih lastnosti, ki so značilne za posameznika
telesne lastnosti
vedenjske lastnosti
duševne lastnosti
konativni in kognitivni vidik osebnosti
konativne in kognitivne lastnosti
ta celota posameznika ločuje od drugih oseb[/quote]
Tako je.
Mazjažko, slabega značaja ni. Samo navade so lahko slabe. Z značaji je pa tako. Vsak ima svoje prednosti in svoje slabosti. Treba je poiskati prednosti in jih izkoriščati. Če bi bil kateri značaj slab, s tem nekoga že v štartu obsodiš na neuspeh.
Kateri značaj pa je slab po tvoje?
hinavski, lopovski, kradljiv, lažnjiv, zahrbten, pogolten, brezbrižen, brezčuten, sadističen, koristolovski,….
Če je nekaj navada, je toliko težje to (slabo) navado (značaj) spremeniti.[/quote]
No, to niso značaji, vsaj ne v mojem svetu pojmovanja. Temu jaz pravim navade. Značaj je kvečjemu večja ali pa manjša nagnjenost k eni ali večim od teh naštetih navad. Zato pravim, da se značaj ne spreminja, navade pa se lahko. 🙂
hinavski, lopovski, kradljiv, lažnjiv, zahrbten, pogolten, brezbrižen, brezčuten, sadističen, koristolovski,….
Če je nekaj navada, je toliko težje to (slabo) navado (značaj) spremeniti.[/quote]
No, to niso značaji, vsaj ne v mojem svetu pojmovanja. Temu jaz pravim navade. Značaj je kvečjemu večja ali pa manjša nagnjenost k eni ali večim od teh naštetih navad. Zato pravim, da se značaj ne spreminja, navade pa se lahko. :)[/quote]
http://musek.si/Kurikuli/Pedagogi/10%20Zna%E8aj%20in%20temperament%20%20ZA%20PEDAGOGE.rtf
Če je to značaj, kar piše v tem dokumentu, potem se značaj res spreminja. Ampak očitno obstajajo različne teorije o tem, kaj predstavlja značaj. Zgleda, kot da sta pojma temperament in značaj zamenjana v različnih teorijah. Konec koncev ni pomembno za posameznika kako se tistemu “spreminjajočemu delu” reče, je pa dobro definirati, preden se začne o tem debatirati, da ne prihaja do nesporazumov.
Karakter = značaj.[/quote]Karakter ni značaj, ampak je to, kar sem napisala, način doživljanja in odzivanja- v tem smislu ločimo štiri skrajne tipe sangvinik, melanholik, kolerik flegmatik.
Značaj je naša drža do moralno etičnih vrednot, ki je kulturno oz vzgojno pogojena, medtem ko je karakter prilično podedovan.[/quote]
Tako je, poznamo štiri tipe osebnosti, običajno ima vsak človek v sebi dva tipa, od katerega je eden prevladujoč. Knjiga Osebnostni plus bi morala biti obvezno čtivo v šolah. Z njo kot prvo lažje razumeš sebe in posledično tudi druge. Meni, ki delam v prodaji je bila pravo razsvetljenje, saj sem prišel do zaključka, da, če z vsemi ljudmi ravnaš enako imaš samo cca 25% možnosti za prodajo…
Če se že gremo različne teorije, pa dodajmo še teorijo REI, ki pravi tako:
REI je novo razumevanje človeške psihe. Predstavlja temelje delovanja našega uma in osvetljuje ozadje naših misli. In čeprav je iz mnogih zgodovinskih virov očitno, da so s tem znanjem razpolagale že starodavne civilizacije, ni jasno, kako je lahko bilo to izgubljeno in nam ostalo toliko časa prikrito.
Vsaka informacija, ki jo naše telo zazna v okolici, pa naj bo to beseda, ki jo slišimo, slika, ki jo gledamo, ali pa vonj, ki ga zaznamo, se za nas spremeni v podatek šele, ko čutno zaznavo obdelajo naši možgani. Ti so zmožni sprejeti ali zavrniti, ovrednotiti ali obrniti po svoje prav vse. Tako vsak človek, nezavedno, od prvega trenutka življenja ustvarja svoj lastni svet, ki ga dojema kot edino obstoječo resnico. Ker živimo vsak v svojem svetu, pa verjamemo, da so enaki tudi vsi ostali svetovi, in čeprav slutimo, da so med nami razlike, si le težko predstavljamo, kako zelo različni so naši svetovi. Te razlike in njihovo nerazumevanje pa so vir vseh naših težav v medsebojnih odnosih.
Zavedali smo se, da ustvarjajo naše misli zavedni in nezavedni procesi. Vendar to ni bilo dovolj, da bi lahko razumeli izvor temeljnih razlik med nami. Vse doslej nismo sprevideli, da delujejo v naših možganih trije neodvisni sistemi, ki se med seboj močno razlikujejo po svojih lastnostih in delovanju. Vsak od njih je razum zase in vsak hoče imeti prevlado. Čeprav se borijo za oblast, pa drug brez drugega ne morejo, in čeprav imajo področja delovanja razdeljena, lahko eden od njih druga dva povsem preglasi. Razmerje moči med njimi se vzpostavi v obdobju odraščanja, to pa za vse življenje določi naš značaj. Našemu svetu lahko zavlada kateri koli od njih.
Med razumi so mogoča naslednja razmerja:
Na prvo mesto se lahko postavi eden od razumov, drugima dvema pa preostane podrejena vloga.
Na prvo mesto se lahko postavita skupaj dva razuma, in tako ostane v podrejenem položaju en sam.
Razmerje moči se lahko razporedi po ključu: najpomembnejši, srednje pomemben, najmanj pomemben.
Tako dobimo dvanajst različnih postavitev, ki predstavljajo dvanajst človeških značajev.
Opisane tri razume bomo odslej imenovali Racio, Emocio in Instinkt. Takoj pa je treba dodati, da njihova imena nimajo veliko skupnega z doslej znanim pomenom teh besed; tako Racio ni razumen, Emocio ne čustven in Instinkt ne nagonski.
Tabela prikazuje dvanajst človeških značajev. Velikost črk ponazarja razmerje moči med razumi.
[img]http://www.psi.si/uploads/podobe/rei2.jpg[/img]
Že samo z ogledom preglednice značajev lahko ugotovimo, da predstavljajo prvo vrstico značaji, v katerih prevladuje Racio, v drugi je prevladujoč Emocio, v tretji Instinkt, v zadnji vrstici pa so tako imenovani parni značaji, ki imajo prav zaradi te svoje dvojnosti posebne lastnosti. Tako lahko podobne značaje povežemo v štiri skupine s podobnimi lastnostmi.
Lastnosti najpomembnejšega razuma v značaju so hkrati prevladujoče lastnosti tega značaja.
Razumi so popolnoma enakovredni – noben ni boljši ali slabši od drugega in vsak ima prednosti in slabosti, so pa različno prilagojeni različnim okoliščinam. Instinkt se najbolje obnese v pomanjkanju, Emocio je ustvarjen za izobilje, Racio pa je najbolj učinkovit v hitro spreminjajočih se razmerah. Posamezni razum je tako v določenih okoliščinah uspešnejši od drugih dveh
Še opis posameznih razumov za še lažje razumevanje.
Forum je zaprt za komentiranje.