Kar te pri drugih moti, je v resnici tvoja lastnost

Včasih praivjo, da kar te pri drugih moti, je v resnici to, kar te moti pri sebi.
Je v tem res kaj resnice?*
Te recimo moti, da je brat nehigieničen, da se umiva 1x na teden, da prdi pri kosilu. Vohaš njegov švic. Sam pa se redno tuširaš, ne prdiš pri mizi.

a tis si od brata brat ☺

Če sam ne prdiš pri mizi, potem zate to ne drži. Vprašaj brata, če je to res? Včasih se sami ne zavedamo svojih navad, lastnosti. :))

To je bil banalen primer. Drugače pa vem, če mi kaj uide ali ne :).
Ponavadi je stvar taka, da se en pritožuje, da je drugi kaj vem klepetav, opravljjiv… potem pa ga zabijejo, da ga zato moti, ker je v resnici sam tak. Ampak jaz hočem povedat, da to ne drži vedno, zato tak enostavne primer, ki gre meni na živce.

Stvari, ki jih kao ne počne, jih ne počnem najbrž iz nekega razloga.. torej če jih nekdo počne, so najbrž meni moteče. Seveda pa spet je tole vprašanje sploh pa odgovor eno veliko posploševanje, tega pa se izogibam. Zatorej.. morda bo Goldika kaj povedala, ona namreč resnično poda pametne odgovore in dobro razmišlja…

Saj tudi ne drži vedno. Samo ne zdaj tega vedno uporabljat kot izgovor. :))
Mogoče bratu vedno le UGRE, to pomeni, da ga nima pod nadzorom. 😉

se strinjam z naslovom
mene motijo postavni, bogati, razgledani, brihtni, smeli … tipi ☺

Ugre :)? Dobra beseda. AMpak neumivanje in posledično smrad mi gre pri vseh, ki jih imam v bližini na živce. Niti ni prijetno, če si na busu pa se usede zraven tebe nekdo, ki se stušira enkrat na teden pa če je treba al ne.

Ko smo že pri nemarnosti.
Mene pa bolj zanima zakaj so eni taki? Recimo moja znanka živi v totalnem neredu. Po tleh v sobi polno cunj, knjige, zvezki med temi cunjami. Po mizi nametano skupaj nogavice, knjige. Na noči omarici vse čudo, komaj se prebije do postelje. Je to kaka bolezen, mislim psihična?
Drugače pa se redno umiva, oprana, čista. Avto tudi ves nastlan, polno cunj notri. Papirčki od hrane. Plastenke.

Odvisno tudi od starosti. Najstniki imajo preveč dela z iskanjem smisla življenja in potem je posledično kaos ter neorganiziranost:).
Mene to moti. Več časa porabiš, če se moraš enkrat lotiti tega dreka kot če sproti pospravljaš. Lahko je tudi bolezen, največkrat gre za prevzemanje vzorcev od staršev.

Ne vem, zakaj bi naj to bila bolezen. Otroci imajo prav tako radi nered. Z veseljem vse razmečejo in jih to čisto nič ne moti. Moti nas in jim zato privzgajamo vzorce, da je treba pospravljati in imeti določen red.
V primeru znanke se lahko gre za odsotnost tega privgojenega vzorca ali pa za upor proti pretiranemu vsiljevanju, kateremu je bila priča kot otrok.

Naše življenje je zamišljeno tako, da je naše okolje neke vrste naše ogledalo oziroma da v svojem okolju vidimo projekcijo sebe. Na drugih nas moti predvsem to, kar je tudi v nas, čeprav lahko v precej milejši obliki. Mogoče je tu izjema, ko delavne ljudi moti nedelavnost nekaterih. (Ker je dejavnost in ustvarjalnost druga najpomembnejša naloga v naših življenjih). Če malo bolje pogledamo okoli sebe, ugotovimo, da so praviloma najbolj kritični do drugih ravno tisti, ki so sami precej težavni. Razlog je v tem, da v drugih vidijo sebe. Prijazni in strpni ljudje skoraj ne kritizirajo drugih, tudi bolj negativni jih kaj dosti ne motijo. Veliko resnice je v misli:
Veliko poveš o sebi, ko govoriš o drugih.

Vse, kar nas moti pri drugih, nas lahko vodi k razumevanju samega sebe. ~ Carl Gustav Jung.

To bi se strinjal z Robijem….

Delavne ljudi moti nedelavnost drugih zato ker ne poznajo počitka sami in sploh ne vedo kaj naj delajo ko NE delajo…

Moja mati recimo enostavno ne more pogledat ENEGA filma ne da bi zmes dala kaj pečt, pospravla 5 papričkov z mize, sortirala knjige na polici zraven TVja, brisala prah s TVja ali se igrala šivilje….

enostavno ne more ležat presnete ure pa pol NA MIRU…

ker je deloholik… in ona mene vedno kritizira (na nek način) ko lahko pogledam 2 tekmi zapored v soboto popoldne in ne delam nič drugega, ker njej se to zdi nepredstavljivo da nisem skoro 4 ure nič delal ali karkoli porihtal….

Saj jaz ko delam, delam zelo učinkovito ampak eni ljudje sploh ne znajo počivat in se sprostit … zato pa ne razumejo ljudi ki znajo to počet in jih kličejo LENUHI.

tak da ja tolko o tem.

To je preveč posplošeno. V nekaterih primerih bi lahko držalo, v mnogih ne. Zato ne vidim smisla v tem, da bi iz tega delali nekakšno pravilo.

Ne bi se strinjala s tem, da imajo otroci radi nered. Imaš takšne in drugačne otroke. Kar se tiče njihove igre je pa tako…že v vrtcu spodbujajo k igranju po lastni želji, kar pomeni da v določenem trenutku vse vzamejo iz omar, polic in potem se v tem “kaosu” vsak odloča, katero igračo bo vzel. Ne delajo po principu, da vzameš eno igro, jo končaš in pospraviš. Otrokom dajo večjo izbiro in s tem možnost odločanja. Ko je zabave konec, vsi sodelujejo pri pospravljanju. S tem otroka navajaš na življenje. Vzorec reda bo otrok potreboval tudi pri učenju in podobno. S tem vedenjem otroka ne omejuješ, ampak ga vzgajaš tako, da mu bo v lajfu lažje.

Ne bi se strinjala s tem, da imajo otroci radi nered. Imaš takšne in drugačne otroke. Kar se tiče njihove igre je pa tako…že v vrtcu spodbujajo k igranju po lastni želji, kar pomeni da v določenem trenutku vse vzamejo iz omar, polic in potem se v tem “kaosu” vsak odloča, katero igračo bo vzel. Ne delajo po principu, da vzameš eno igro, jo končaš in pospraviš. Otrokom dajo večjo izbiro in s tem možnost odločanja. Ko je zabave konec, vsi sodelujejo pri pospravljanju. S tem otroka navajaš na življenje. Vzorec reda bo otrok potreboval tudi pri učenju in podobno. S tem vedenjem otroka ne omejuješ, ampak ga vzgajaš tako, da mu bo v lajfu lažje.[/quote]
Ampak sodelujejo zato, ker to od njih zahtevajo vzgojiteljice. Sami od sebe sigurno ne bi pospravili, razen tistih ta večjih, ki so že tako naučeni, da se čutijo dolžni pospraviti.

Otrok prav tako razmišlja racionalno in zakaj bi vsak dan pospravljal, če se boš jutri spet igral. 🙂

Ne bi se strinjala s tem, da imajo otroci radi nered. Imaš takšne in drugačne otroke. Kar se tiče njihove igre je pa tako…že v vrtcu spodbujajo k igranju po lastni želji, kar pomeni da v določenem trenutku vse vzamejo iz omar, polic in potem se v tem “kaosu” vsak odloča, katero igračo bo vzel. Ne delajo po principu, da vzameš eno igro, jo končaš in pospraviš. Otrokom dajo večjo izbiro in s tem možnost odločanja. Ko je zabave konec, vsi sodelujejo pri pospravljanju. S tem otroka navajaš na življenje. Vzorec reda bo otrok potreboval tudi pri učenju in podobno. S tem vedenjem otroka ne omejuješ, ampak ga vzgajaš tako, da mu bo v lajfu lažje.[/quote]
Ampak sodelujejo zato, ker to od njih zahtevajo vzgojiteljice. Sami od sebe sigurno ne bi pospravili, razen tistih ta večjih, ki so že tako naučeni, da se čutijo dolžni pospraviti.

Otrok prav tako razmišlja racionalno in zakaj bi vsak dan pospravljal, če se boš jutri spet igral. :)[/quote]

Seveda, otrok sam od sebe ne bi počel ničesar. Ne bi pral cunj, ne bi pomival posode, ne bi živel v hiši, ne bi hodil v trgovino itd. Zato so starši, da razmišljajo in ga usmerjajo, kaj je za njih v določenem starostnem obdobju najbolje.
Otrok recimo s sortiranjem pri pospravljanju trenira “matematiko”. Torej je to odlična podlaga ne samo za privzgajanje določenega koncepta, ki je med ljudmi, ampak tudi za kaj več.

pri drugih me moti pomanjkanje vere , na splošno pa lopovščina države in pujsov prisesanih na državni sesk…..tako da, ta teorija ne drži…

jst rad prnem v 69 … še nobena se ni ne pritožila, ne nehala vlečt ☺