Kapun ali kopun
Pozdravljene in ne prevec naporen dan!
Pa se dajmo malo se jezikovno izobrazevati! Ko sem odgovorila na post ,sem avtomaticno napisala kapun kot sprasevalka.Tudi v LEKSIKONU CANKARJEVE ZALOZBE je kapun,v nekaterih receptih kapun,v drugih kopun.
SLOVENSKI PRAVOPIS iz leta 2001 navaja kopun.V nekaterih leposlovnih delih kapun,v drugih kopun. Torej,naj bi bilo oboje pravilno?
Sicer pa mene bolj zanima,ali kdo se goji kapune-kopune in kdo ga je ze jedel.
Lep soncen pozdrav s Primorske babi
Draga Babi!
O kopunih smo brali v kakšnih starih povestih in je že beseda zvenela nekako
gosposko. In iz njega so se (in se kje še danes, nabrž) kuhale res gosposke jedi.
Imam staro kuharsko knjigo iz leta 1902 “Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila”, ki jo je spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiweis – točno tako piše na naslovni strani. Seveda po receptih iz nje danes nihče več ne kuha, so pa recepti strašno zanimivi in so pisani v stari knjižni slovenščini iz tistih časov. Za šalo sem prav za tebe prepisala originalen recept,
ne zato, da bi po njem pripravila kopuna ampak kot kuharsko zanimivost.
Takole gre:
“Kopuni ali jarčice z ostrižno (avster) polivko.
Kopuna ali jarčico, lepo osnaženo, našpikaj, nasoli in praži, pripravi tudi polivko
iz peteršilja, zelene, korenja, zrnca štupe, nageljnovo žbico, limonino lupinico, na šnitice narezanega špeha pa malo kimeljna. Potem razgrej malo sirovega masla, deni vanjo peteršilja, premešaj pa odmakni, odpri kakih 10 ostrig, da mokrota, če jo imajo , notri izteče, pa ostrige lepo notri postrži gori ožmi pol limone pa malo prepraži. Vmes kani malo juhe potem kopuna iz polivke ven vzemi in deni v polivko prepražene ostrige, da prevre; zreži kopuna, redno ga na okrožnik naloži in polij polivko čezenj. Kadar je kopun naložen na okrožniku deni ostrige okrog njega, pa daj na mizo.”
Receptov o pripravi kopuna ali jarčice je kar nekaj. Vseskozi pa je imenovan kopun
z o-jem. Ali mogoče veš, kaj je jarčica? Piščanca dosledno imenuje piška zato res ne vem, kakšne vrste piščanec bi bila jarčica?
Upam, da te nisem preveč zdolgočasila.
Prav lep pozdrav!
Mitka,lep pozdrav! Prav nic me nisi dolgocasila,nasprotno! Zelo zanimivo je brati stare kuharske knjige in rokopise nasih babic.Zelo konkretno napisano.Imam recepte svoje nonice.To mi je dragocen spomin;zraven je tudi kaj narisala.
Knjigo Pavleta Hafnerja TA DOBRA STARA KUHA prebiram veckrat veckrat kot roman.To je kuhinja na visoski domaciji.Opisi kuhinje,posode…so enkratni in kar zacutis vonjave.
//
Zacne pa takole: Ana Fafner,rojena Kalan,moja stara mama,,je bila zadnja gospodarica Visokega v Poljanski dolini iz rodu Kalanovih.Kalanovi so gospodarili na Visokem vec kot 280 let .Umrla je ze leta 1897,stara komaj 48 let.
//
Recepti s podezelja in mescanske kuhinje(koncem 19. in 20.stoletja do 2.svetovne vojne) .Res se imenitno bere.So pa nasi predniki znali tudi imenitno jesti,kdor je pac imel dovolj pod palcem.
Jaz ti pa posiljam recept stare piranske druzine.(Prevedeno iz italijanscine)
Olupi stiri libre mandeljnov,lepih in dobrih,primesaj zraven stiri libre sladkorja in dvanajst jajcnih beljakov,ce je mogoce puranjih,dodaj eno unco zacimb(katerih,v tekstu ni navedeno!),vse dobro pretlaci,zavij in speci.
Nikoli nisem poskusila narediti.Ce ne bi bilo peceno,bi mislila,da gre za marcipan.
” jarcica”-mlada spomladanska kokos Primer:Jarcice so zacele nesti jajcka.
Tudi jaro zito je spomladi sejano zito za razliko od ozimnega zita .
Lep pozdrav in lep vecer babi
Draga babi!
Seveda, jarčica, jaro žito, mlado žito, jara kokoška, mlada kokoška, kako da mi ni prišlo na misel! Hvala ti, da si mi pomagala razrešiti tole “uganko”!
Nad starimi izrazi, nad lepoto besed našega ljubega slovenskega jezika je človek lahko neizmerno navdušen! Se mi zdi, da je škoda, da gre veliko teh besed prehitro
v pozabo.
Tudi jaz srčno rada prebiram kuharske knjige, res se berejo kot najboljši romani! In z veseljem vzamem v roke od časa do časa debel, precej oguljen, malo zamaščen, tu in tam s kakšno sledjo moke ali jajčka ali čokolade pomazan zvezek, v katerega je zapisovala svoje recepte moja pokojna mati, ki je bila zelo dobra in domiselna kuharica. Kot so bile domiselne vse povojne gospodinje, ki so “iz nič” naredile dobro kosilo, vsaj nam se je tako zdelo!
Kajne draga babi, koliko prelepih spominov nosijo v sebi stare kuharske knjige!
Hvala ti in lepo noč ti želim!
Forum je zaprt za komentiranje.