Kakšni simptomi so se pojavili, ko ste bili pod stresom?

Preverjam, da vidim kako ste se spopadli s stresom in kako se je ta pokazal na vašem telesu?

Vonj potu. Popolnoma drugačen kot pri športu…ne ni fajn

zbujanje ponoči in nočni naval na čokolado

Panični napadi, hitro bitje srca, težave z dihanjem kot da me stiska v grlu, mišična napetost, stiskanje zob in obrazna bolečina, slab spanec, prebujanje zgodaj zjutraj in to tako, da sem bila v hipu budna, kar neke bolečine po telesu, notranji nemir, težava biti čisto pri miru, pogoste infekcije, težave s koncentracijo, pomanjkanje volje. Simptomi so bili pogostejši na proste dni, ko sem se umirila oziroma naj bi se. Kot bi takrat vse prišlo za mano. Telo je bilo tako vajeno napetosti, da se ni znalo sprostiti in je vseskozi potrebovalo dramo.

Panični napadi, včasih taka napetost v glavi, kot da se mi bo zmešalo. Razbijanje srca. Vročica. Tresenje. Zapiranje vase. Zaprtje.

Popolno zaprtje enega usesa,kot stalen pritisk, ki je po prenehanju stresa, popustil in je spet vse okej.

Pomemben opomnik,ko se zacne stres odrazati na osebnem zdravju, da je treba nekaj nujno spremeniti.

Lp.

Uf. Bi se dalo naštevati. Potenje, smrad… razbijanje srca, disociacija, racionalizacija in ontelektualizacija kot obrambni mehanizmi. Napetost in zakrčenost mišic. Popolni razpad HPA osi, neenakomerno nihanje ravni kortizola, nezbranost, zaspanost, megla v glavi. Nepojasnjena vnetja, otrdeli oz. okoreli sklepi brez kakršnih koli degenaritvnih sprememb. Avtoimunske težava, vitiligo. Tumorji in karcinomi. 20 let izpostavljenosti seveda in po nekako ducat letih prvi opazni psihosomatski simptomi.

žal imam tudi jaz veliko večino zgoraj naštetih simptomov.

Kako ste si pomagali? Tablete, bolniška, terapije? Lepo prosim za odgovore oz. nasvete, ker res že komaj funkcioniram… Ves čas brez energije, jokam za vsako malenkost, bolečine v želodcu, občutek slabine, pritisk v glavi, stiskanje v prsih, težave s spanjem… Osebnega zdravnika nimam, na urgenco zaradi tega (še) nočem.

Od kod si? Na Logu pri Brezovici menda še jemlje ena mlada zdravnica.

Nespečnost, nezbranost. Ljudi v vsakdanjem pogovoru sploh več nisem poslušala oz. sem se izgubila v pogovru zaradi nepozornosti. Želočne težave.

Najprej odstraniti ali vsaj dodobra zredčiti vse nesmiselne aktivnosti. Tudi odnose in razmerja, če vzrok tiči tam.

Predstavljaj si stresorje kot plinske komore s strupom. Treba se je prenehati zadrževati v njih ali pa se v njih zadrževati čim manj.

Dokler strup doteka, nima nobena substanca pravega učinka in zgolj zamaskira simptomatiko, kar vodi do še hujših posledic.

Najprej odstraniti ali vsaj dodobra zredčiti vse nesmiselne aktivnosti. Tudi odnose in razmerja, če vzrok tiči tam.

Hvala za branje in nasvet. Saj v teoriji mi je to jasno, vem, da je to prvi korak. Ampak žal je v praksi včasih neizvedljivo 🙁

Hvala. Žal predaleč, sem iz čisto drugega dela Slo.

Izbira je tvoja. Ti pa polagam na srce – treba bo nekaj storiti, če ne želiš pristati na onkologiji, kot sem jaz. Ti pa razmisli, kaj je huje zate.

stres mi povurocajo zgolj idioti ki jih vsakodnevno srecujem…ko izginejo zgine tudi stres hehe

Ja, vem, treba se bo resno vzeti v roke in končno postaviti sebe na prvo mesto. Upam, da si ti ok. Vse dobro ti želim  ?

Če sem prav razumel, je odločitev težka. Vezi so lahko različne. Soočimo se z občutki krivde, dolžnosti in nenazadnje tudi strahu pred neznanim. Kar sem jaz doživel, je bilo dokaj predvidljivo. In posledice danes “bolijo ko’ p’s”. Vem pa, da sem storiv prav. Ker zgolj živ lahko poskrbim za tiste, ki jih imam rad.