Če gledam na amazonu ponudbo knjig, se mi včasih kar vrti 🙂 Na slovenskem trgu namreč pogrešam več plaže, več humoristične literature, lahkotnega branja.

Pa me zanima, kakšno literaturo pa pogrešate vi?

Pravzaprav ne kupujem toliko, kot si sposojam, a saj je tudi v knjižnicah le to, kar je v knjigarnah, torej: pogrešam poljudno, lahko filozofijo tipa Alain de Botton, ali fiziko Stevena Hawkinga, knjige, kot je Genom. Priznam pa, da bi lahko začela nekatere od teh od začetka, ker jih itak nisem do kraja skapirala :))

Težko čakam tudi na prijazne knjige, kot je npr. Prva damska detektivska agencija, na splošno kriminalk se mi zdi premalo – še dobro, da imamo Pilgrima. Pogrešam več prevodov npr. Marinine, Mankella – vsaj mislim, da je napisal več, kot je prevedeno.

Sama pogrešam nekaj več knjig, ki so “skoraj” hoch književnost (te itak razmeroma hitro pridejo na trg). Ne vem, kako bi jih opisala: recimo kot solidno B-ligo. Kaki dve, morda tri take, ki sem jih prebrala, so bile iz zbirke Roman. Kaj jaz vem, npr. Foerjeva Vse je razsvetljeno, ki je bila povrhu še lepo prevedena in nasploh skrbno narejena knjiga.

Ja, pa res dobrega lahkotnega branja, ki ne bi bilo naštancano po trenuno modnih vzorcih (tipa x-krat omenjenega Osmega poverjenika), ampak bolj samosvoje, “avtorsko”.

Želim si še več “evropskih” knjig – upam, da me bo zbirka Euroman malo potolažila.

Pristno humorno (a’la Desa & Slavko, tudi Partljič in Jurič) ter dobro znanstveno fantastiko (a’la Douglas Adams, Terri Nation).

(Da seveda več prevedenega Kinga – there’s never enough king 🙂 – sploh ne omenjam.)

K.

Pardon, nerodno sem se zmotila … Hotela sem reči, da si želim VEČ lahkotnih knjig, kakršna je Baretićev Osmi poverjenik, in manj štance …

Tako kot Katja 10 tudi jaz pogrešam nekaj, kar je malo več od šunda, pa ni “hoch” književnost, saj te ne zmorem prebirati. Zame je taka stopnja npr. Zgodovina ljubezni (Krauss), Nenavadna bralka (Bennet) in podobno. Vse je razsvetljeno pa se je meni zdela že “previsoka” (beri:ni mi bila všeč).

Tudi kaj humorno ironičnega bi se z veseljem bralo (kot je npr. Erre, Bojte se psa), predstavljam si, da je tak npr. Christopher Brookmyre (ki ga nikakor nikjer ne staknem za sposodit, tako da ga bom najbrž kupila, še ne vem, kaj od njega in kje, če pa ga kdo ne rabi več, ga z veseljem posvojim).

Meni je kar prav, tako kot je – no, kakšnih detektivk sem vedno vesela, sploh z neangleških govornih področij. Pogrešam kvečjemu več književne kritike, te pa se res manjka.

Aja, Vse je razsvetljeno je zame čista A liga.

@Oja: To o A- B- ipd. … Nisem se dobro izrazila … Z A-ligo sem imela v mislih knjige, ki se bodo recimo uvrstile v študijske programe in bodo dobile uraden štempelj, da se lahko potegujejo za “večnost”. Kot solidno B-ligo imam pa v mislih pzp. enako dobre knjige, ki pa te časti navadno ne dosežejo, pa čeprav bi jo marsikatera lahko. Skratka, take, ki ne padejo v zbirke tipa 100 romanov, Klasiki XX. stoletja … ampak – recimo – v Roman, pa Modrijan zna objavit kakšno tako …

Nima sicer veze z vprašanjem, ampak tudi jaz sem zelo za “Vse je razsvetljeno”.