kakšne kekse
vse boste pekli za božično-novoletne praznike. Če vam, drage kolegice ni prehudo, vas vljudno prosim za nekaj finih receptov.
Aja pa morda ima katera kakšen recept za drobno pecivo (podobno biskvitam), ko se narežejo na male kocke, polnjene s kakšnimi kremami in podobno.
S hčerko bova pekli nekaj peciva, zato prosim za recepte, zato bom zelo vesela vsakega vašega namiga.
LP Valci
pri nas, med drugim, že leta delamo tele:
http://med.over.net/recepti/recept.php?idRecepta=14
aktivnega linka žal ne znam narest
😉
Medenjake imam že pečene, polovico jih naredim s sladkornim oblivom, polovico s čokoladnim. To je količinska osnova za košarice s keksi, sem ugotovila v prejšnjih letih, hehe.
Za naprej pa še razmišljam. Kakšne izrazene božične motive sigurno, npr. smrekice, lunce, zvončke, srčke. Zraven se pritakne še nekaj linških. Potem kakšne orehove ali vanilijeve rogljičke, povaljane v sladkorju v prahu. To je klasika.
Zraven pa še nekaj novega. Za letos me mikajo cimetove zvezdice, pa ne vem, če bom našla dovolj časa in volje še za eksperimentiranje. Nekaj se bo že našlo.
Pozdrav, Mimi
No pri nas smo pa pekli za miklavža.
Naredila sem navadne piškote (500 g moke 250 sladkorja, 250 masla 2 jajci). To osnovo nato kombiniram z različnimi sestavinami.
Dodam kakav v parhu. to testo nato oblikujem v krogljice, ki jih ‘potunkam’ v sladkor in spečem.
Včasih nekja moke zamenjam z kokosovo moko ali orehi ali lešniki. Iz kokosovih vedno delam hlebčke iz lešnikovih pa kifeljcke, ki jih ko so pečeni povaljam v sladkorju v prahu.
Letos sem v nekaj testa zamešala živiljsko barvo (foster clark) in testo obarvala zeleno oziroma rdeče. Iz zelenih sem nato izrezala smrekice iz rdečih pa božičke in škorenjške.
Iz ostankov sem z dodatkom navadnega testa naredila tako marmorno kačo, ki sem jo na tanko razvaljala in izrezala majhne zvezdice in rožice, ki sem jih nato z limoninim ledom prilepila na večje zvedice in rožice.
Mi je sedaj zelo žal, da nisem piškotov poslikala preden so šli od doma oziroma preden smo jih pojedli.
Pri nas so obvezni še čokoladni cooki-ji (letos sem jih spekla 2 kg, pa ni nobenega več) ter medenjaki, ki jih peče mož, jaz jih pa potem samo okrasim.
Zelo dobre piškote je naredil mož, ko je testo razvaljal, premazal z beljakom in potresel z mešanico sladkorja in cimeta. Nato je iz testa z okroglim modelom izrezal polmesece in jih spekel. Enostavno a zelo dobro.
LP Mateja
Tajč, vauuuu. To pa je to, kakšno idejo bom kar posvojila.
Vidim, da sem v drugem postu napisala skoraj enake variacije na testo in da pečemo skoraj enake osnovne piškote. No, jaz sem zaenkrat samo še pri kokosu in mletih orehih. Bom počasi napredovala po tvojih stopinjah :-)))) In stopinjah tvojega moža, hehe :-))))
Pozdrav, Mimi
Mene je pa čisto popadlo. Se mi zdi, da že ene tri tedne pečem. Niti ne vem, koliko različnih piškotov, rezin in bonbonov sem naredila – tudi ko delam spet iste (iz testa iz zmrzovalnika), jih okrasim drugače. Cel trans, cela boln’ca :)… Ne me spraševat za recepte: večina jih je iz Burdinih izdaj, nekaj iz kake bukle, mogoče kak kar z interneta.
Potem pa to izgleda takole:
Da o hladilniku ne govorim 🙁
Čestitam Tjasenka. Imaš zelo lep aortiment piškotov. S takim krožnikom na misz se lahko postaviš pred še tako zahtevnim obiskovalcem.
No pri nas navadno pečemo prve dni decembra (zadnje dni novembra). Takrat je skoraj vedno hladno. In ker imam veliko pokrito teraso vse piškote zložim v škatle ter jih postavim ven na teraso. Letos so bili na terasi samo madenjaki in baumkuche obliti z čokolado. Ostale sem hranila kar v škatlah v dnevni sobi. Ko mi zmanka prostora v škatlah neham peči, ker po mojem mnenju odjemalci ne bodo uspeli pojesti piškotov dokler so sveži. No ja, v moje škatle spravim od 12 do 15 kg piškotov.
Vedno jih razdelim za Miklavža. Mislim, da jih imata nekaj kosov na zalogi samo še oče in mama, ki sta jih dobila približno 4 kg. Čeprav se jih moj oče vsako leto brani še nikoli niso zdržali do novega leta. Meni je pa najbolša zahvala za darilo ko pridem konec decembra in vidim, da imajo vse škatle že prazne.
Piškoti za Miklavža so pri meni spomin na staro mamo ki so vsaki družini svojih otrok za darilo napekli škatlo piškotov (piškoti za 5 družin, pa vsak je dobil kakšne štiri kilograme v škatli potem veste, da se je pri stari mami pred Miklavžem na veliko peklo). In ker smo do mojega 13 leta stanovali skupaj z staro mamo in starim atom, ter sem vse dneve dokler oče in mama nista prišla domov preživela v kuhinji z staro mamo mi je decemberska peka piškotov nek obred, čeprav moji otroci domačih piškotov ne marajo preveč (samo cooki-je).
Meni se zdi zelo lepo darilo pladenj piškotov. Letos sem tašči, ki je sama in svaku, ki ne mara piškotov na veliki aluminijasti pladenj zložila od vsake vrste (oblike ali barve) piškotov zložila po dva kosa. Na začetku sem se bala, da bo piškotov premalo, da bi pokrila dno, ko pa sem odpirala škatle in zlagala se je na koncu zgodilo, da sem morala še malo v drugo plast naložiti. Je bil pladenj premajhen. Potem sem pa z živilsko folijo prekrila pladenj in je bil čudovito darilo.
Po Miklavžu pri nas delamo pralineje za novo leto. Mož ima nekaj receptov, ki jih vsako leto malo variira. Letos je vse pralineje nabrizgal v posodice, vendar še premišljuje, če jih nebi sedaj, ko so se utrdili pomočil še v kontrastno barvo čokolade, da bi bili bolj podobni kupljenim.
Ne glede na vso peko, ki jo opravim v decembru se pa za čuda decembra ne zredim, navadno uspem zbiti še kakšno kilo. Po prvem januarju pa kile kar gor lezejo, čeprav vse sladkarije pojemo decembra. Bom morala še v januarju malo peč, da mi bodo obleke še vedno prav.
Uspešno peko želim
Mateja
Odvisno od vrste in oblike piškotov.
Rogljičke primem za en krajec in drugega potunkam v raztopljeno čokolado. Gledam, da je več čokolade na zgornji strani, vendar potopim tudi spodnjo. Zlagam jih enega poleg drugega na peki papir. Malo “grifa”, da preneseš piškot iznad sklede s čokolado do peki papirja brez kapljanja, a gre, v zraku ga malo zavrtiš v nasprotno smer. Ko prileti na peki papir, se čokolada spodaj sicer kot razmaže, vendar se lepo strdi nazaj in se lepo odlušči skupaj z rogljičkom. No, pri rogljičkih je najlažje, ko lahko držiš za eno “nogo”.
Okrogle piškote, medenjake, zvezdice ipd. večkrat tunkam kot mažem, ker se mi zdi, da gre hitreje (hm, mogoče se pa motim, moram poskusiti še drugače). Piškot primem z dvema prstoma obrnjenega na glavo čisto spodaj, pomočim, malenkost odcedim, z drugo roko imam pripravljeno žlico, da malo postrgam, kjer najbolj teče stran. Potem zopet malo grifa, da na poti iznad sklede do peki papirja ne kaplja, v zraku nagneš v drugo stran. Saj včasih kapne, tudi končki prstov se včasih pomočijo v čokolado. Lahko poližeš, lahko imaš zraven pripravljeno mokro cunjo za brisanje.
Če je čokolada primerne gostote, se na mirujočem piškotu sama lepo razporedi (če kje ostanejo vijuge, jedci garantirano nimajo nič proti, glede videza pa to pomeni samo to, da so res domači in ročno izdelani piškoti). In seveda, na pladnju se kakšen scedi dol, kjer je čokolada ostala preveč na debelo. To gre v rok službe, sploh si ne morem predstavljati, da bi mi kdaj uspelo, da se na niti enem ne bi scedilo. Ko se čokolada posuši, se lepo odlepi od peki papirja, če cela strjena kapljica štrli stran, jo seveda odtrgaš. In poješ :-))))
Zadnijč sem prvič poskusila najhitrejši in malo goljufivi način za piškote in čokolado. Namreč tisto, ko piškote zložiš tesno enega poleg drugega, potem imaš v eni roki skledico s stopljeno čokolado, v drugi žlico. Žlico (nekateri uporabljajo vilice) pomakaš v čokolado in vlečeš počez čez cel pladenj piškotov. Pustiš, da se dol scejajo nitke čokolade, hitreje kot vlečeš, tanjše so. Če imaš malo čokolade, narediš samo nekaj nitk, drugače ponavljaš do željene gostote. Zanimivo, hitro, dobro. Pri pravih piškotojedcih je važno, da je gor vsaj sled čokolade, pa so piškoti že čisto drugačni in vrednejši.
In aja, tunkala sem že kroglice. Takšne z marcipanovo sredico, okoli masa za rumove kroglice, velikosti ala Mozartovih kroglic. Vsako kroglico sem napičila na zobotrebec, jo celo potunkala v čokolado in odložila na peki papir. Kjer se je dotikala pladnja, se je malo sploščila, vendar ne veliko, niti ni veliko čokolade steklo dol, super je zgledalo. Ostala je luknjica od zobotrebca, če bi hotela narediti res šik, bi morala pri še mokri čokoladi samo zamazati, kot bi kital luknjo v steni, hehe. Kroglice so bile krasne, skoraj profesionalno oblite, zgleda, da sem zadela pravo gostoto čokolade. Seveda je vprašanje, če bi znala tako dobro ponoviti :-)))
Luštno delo je to, v vsakem primeru pa je potem nekaj pomivanja. Pladnjev, skledic, mize, pulta, tal; vedno kaj kapne.
Veliko veselja pri delu, Mimi
Ne bom huda, samo mora biti pred Miklavžem, ker drugače pri nas domačih piškotov navadno ni.
Drugače sva pa če prav vem bolj iz istega konca, ne boš imela daleč. Jaz sem iz Črnuč.
No, v vseh škatlah, ki sem jih napolnila je že zdavnaj lukna. Je morala prejšnji teden moja mama očetu speči nekaj piškotov, ker ga je tako Miklavž razvadil, da mu kupljeni ne dišijo preveč.
Sem pa med prazniki delala prvič v življenju marcipan. Sem ga na redila kar pol kilograma. Potem sem pa iz njega naredila kroglice in jih povaljala v čokoladi. Sedaj pa hodim kar naprej mimo mize kjer so postavljeni in preizkušam če se že niso pokvarili.
Se pa moram pohvaliti, da sem že dobila Ramino knjigo receptov. Smo naredili Munchmellow in je kar dober, samo bela plast niti slučajno ne pride tako visoko kot na sliki.
Blagoslovljen Božič in obilo sreče v letu 2007 vam želim vsem
Mateja
Forum je zaprt za komentiranje.