kako?
Saj,
a tudi ko vstanem in pričnem denimo pospravljat sama sebe zaloti, da pospravljam vse hkrati, malo kopalnico potem malo spalnico, pa spet kopalnico, vmes malo kuhinjo, potem spet spalnico,… in se mi zdi, da mi stvari uhajajo iz rok!!
Potem pa komaj uspem sproti poramat, za čiščenje, tal, kopalnice, oken, … pa mi sploh ne ostane časa.
Si ti vzameš en dan v tednu in potem samo čistiš ali vsak dan narediš nekaj?
Nisem suženj stanovanja oz. čiščenja. Držim se reda, da sta kopalnica oz. WC vedno sproti, dnevno očiščena. Vse ostalo pa po potrebi. Najraje pa vidim, da se mi najavi kakšen obisk in moram malo bolj temeljito pospraviti. Drugače pa živimo v stanovanju in naj tako tudi izgleda. Sploh poleti razveseljuj družino z izleti in drugimi hobiji, ki jih imate in se ne obremenjuj preveč z čiščenjem. Življenje gre mimo, prah pa te počaka!
Živimo v stanovanju in ne v laboratoriju, zato se jaz s pospravljanjem ne obremenjujem preveč. To ne pomeni, da gazimo smeti do kolen, a če ni vse ravno na svojem mestu, se tudi ne sekiram preveč.
Pospravi pač toliko, kot utegneš in toliko, da se boš dobro počutila. Jaz čas raje preživljam s svojimi otroci in možem kje zunaj, kot da umiram ob pospravljanju.
S pospravljanjem in čiščenjem si ne grenim življenja, kajti je eno samo in preveč dragoceno. Moje načelo je, da te nihče nima zato nič bolj rad in te nič bolj ne spoštuje, če si obseden s pucanjem in cele dni letaš s coto in nazaj zavezano ruto naokol. Dnevno počistim kuhinjo in kopalnico (pošpricam, sprerem, obrišem, kar mi vzame par minutk), tedenskega čiščenja se lotiva skupi, mož se sprehodi s sesalcem, jaz pa s krpo in metlo. Tako da mi ostane dost časa za družino in drobne radosti (branje, sprehodi, sport, obiski…). Res je, da je moja hči že odrasla, da je večino dni zdoma, ko pa pride, mi pa tudi kaj postori, tako da nam ostane več časa za skupno druženje.
Forum je zaprt za komentiranje.