Kako zdržite 7,14 dni na morju
No, jaz grem pa z veseljem še namesto tebe. Dopust ni pravi dopust brez morja. Brez kristalno čiste vode, terasice in tišine. Nikogar blizu. Milina! Vedno hodimo na otoke, v manj obljudene predele s hiško na samem tik ob morju. Še malo, pa gremoooo :-))))
[/quote]
Najem hiške, ali apartmaja blizu morja. Z veliiiko seeenčno taraso. To bi šlo. Ni gužve, ni galame, do morja 5 korakov in v globoko senco. Naravno senco, seveda. Beton + marele odpadejo.
No, jaz grem pa z veseljem še namesto tebe. Dopust ni pravi dopust brez morja. Brez kristalno čiste vode, terasice in tišine. Nikogar blizu. Milina! Vedno hodimo na otoke, v manj obljudene predele s hiško na samem tik ob morju. Še malo, pa gremoooo :-))))
[/quote]
Lej, jaz grem na morje okobra, novembra, na toplo, kjer ima temperatura ozračja max 3 stopinj, morje pa 25…. Tudi v tišino, v hišico na kolih, gledam mini morske pse…. Pa še nobenega Hrvata ali SLovenca ponavadi nimam za soseda :))))
Sicer pa na otok morš tudi priti – mene ubija to cijazenje po cestah, pločevina, trajekti, utrujeni ljudje za volanom, stanje v kolonah . Pa nikoli ne grem na dneve poleti za volan, ko je izmena, torej na kritične sobote se peljat s tokom nomadskih počitnikarjev….
Uživaj.
Ne vem točno, kako greste lahko na destinacijo, kjer vam plaža predstavlja muko. Naša “plaža” je od vasi oddaljena pet minut vožnje z biciklom. Otok, srednja Dalmacija. Borov gozd, kjer je treba včasih na sonce zato, da nas ne zebe :)) Nikjer nikogar, sem in tja pride še kdo z biciklom in to je to. Čisti mir in tišina. Čisti užitek.
Res je, še sonce na morju ne greje več tako, kot je grelo 1980, 1990… Sedaj ne greje, temveč žge, zažiga…
Zato pa gremo na morje v 2/2 septembra, ali v začetku oktobra.
In nato spet 2/2aprila, ali po1.maju…
Kaj nam pa mor(j)ejo…
Budale pa direktno na roštilj (dehidracija, nemirno spanje s pogostimi zbujanji, izzivanje kožnega raka)…
Vse, kar je krajše od 14 dni, sploh dopust ni. Komaj prideš, moraš že it. Ker ja, pakiranje je zoprno, pot je zoprna. Potem naj grem pa čez en teden nazaj?
Mene ljudje na morju drugače ne motijo – mir imam doma, na morju ga nisem željna. Me pa moti gneča, zato pazim, katere destinacije izbiram. Kot sardela bit na plaži – nimam nobene želje. In si odpočijem – dopust me hrani še mesece po vrnitvi. Ko učinek popusti, je pa spet treba odklopa.
Ja, itak :-)))
Greš na Gorenjsko, je par stopinj manj kot v Ljubljani ali Kranju…. pa še zmeraj vroče. Na 1000 m nadmorske pa je treba priti, se i ne zdi? Kranjska Gora ima nekaj 100 m več nadmorske višine, Bohinj še toliko ne.
Kolesarite pa samo po nekih vršacih, kajne ;-)))
[/quote]
Ziher iz Ljubljane, samo Bohinj in Kranjsko pozna.. Pohorje ima svojo mikroklimo, povsod so hribi, kamor lahko tudi z avtom. Kdor težko prenaša vročino naj gre gor, hladno, pa še poceni.
Sam pa imam rad vse, aktivne počitnice, morje in tujino. Na srečo mi ni treba izbirati..
[/quote]
Tisto Pohorje, kamor ne smeš z nogo stopit, ker imaš takoj milijon mravelj na sebi? Kar imejte ga.
Zaradi počitka, družbe. Na morju, obvezno Dalmacija, se vedno spočijem, pozabim na službo, obveznosti, dobesedno. Z dobro družbo je to zame najboljši odklop možganov od vsega. Morski zrak deluje prav pomirjevalno, uspavalno, vse se dela na izi. Ni čudno, da za Dalmatince pravijo da so leni.
Lahko bi šli kam drugam, v kakšno drugo državo. Vendar to potem ni počitek ampak bolj raziskovanje nove države, obiskovanje turističnih znamenitosti, kar zna biti naporno. Otočje v Dalmaciji je zame najboljši počitek, dobra družba in 14 dni mine en, dva, tri.
Se popolnoma strinjam! Sama bi bila na morju lahko 2 meseca, ne samo 14 dni:)) 14 dni gremo tudi mi z družino, to je minimalno, smo šli pa parkrat tudi za 3 tedne in nam je bilo še bolj všeč. Očitno smo vsi v familiji ljubitelji morja. Radi gremo v Dalmacijo, na kakšen otok, pa tudi na katerega od grških otokov. Morje obožujem, že vonj mi je krasen. Če je apartma kje v bližini morja, sem že zgodaj pokonci, pa se malo sprehodim, včasih že tudi zgodaj zaplavam v mirnem morju:))
Potem pa zajtrk in poiskat kakšno senco na plaži. Sama sploh ne razumem ljudi, ki ne marajo morja. Ampak, ljudje smo pač različni. Nekateri imajo raje hribe ali gore, no, mene pa tja ne zvlečeš:))
Ko so bili otroci majhni in dokler so z nama hodili na morje, smo bili po 3 tedne. Takrat mi je bilo o.k. Sončiti se nikoli nisem marala t.j. sem sovražila poležavanje po plažah, a sem, žal, zaradi otrok morala kar nekaj ur dnevno tam preživeti. Vedno smo se hodili kopat na tako plažko, da smo imeli naravno, globoko senco. Pa se je dalo zdržat. Ostale aktivnosti z otroki so bile zelo prijetne.
Sedaj, ko hodiva sama, mi je en teden popolnoma dovolj. V enem tednu se pošteno nakopam, naplavam. Sončim se nikoli ne. Ostalih morskih užitkov pa imam v enem tednu tudi dovolj.
Forum je zaprt za komentiranje.