Kako vi poslušate muziko
Robi, to je približno tako kot to, ko sem pred časom ugotovila, da so eni kozarci (konkretno Muransko steklo iz Benetk) po 100€ na komad. Jaz, če bi bila pri komu na obisku pa bi razbila tak kozarec, bi mislila, da sem naredila recimo za evro ali dva škode :). Tako pa sem mislila, da so tele zadeve tam do 100€.
Stepni Volk, jaz avta sploh nimam :). V stanovanju živim pa sama, zato je moje, ne naše :). No ja, ni moje, sem v najemu. Radio je pa moj ja :).
Za 100 evrov recimo dobiš kakšno visokotonsko trobljo. 🙂
In ni stvar v glasnosti, oziroma jakosti zvoka, ampak v tem, v kolikšni meri je vsa zadeva, od ojačevalnikov do zvočnikov, sposobna reproducirat zvok, ki je čimbolj podoben zvoku, kot ga slišiš, če sediš v koncertni dvorani in poslušaš koncert v živo.
Da slišiš celoten frekvenčni spekter in ne le polovico, kot na navadnem radiu.
Trenutno se sproščam ob nežnih zvokih instrumentalne glasbe, Hilary Stagg, Sweet Return.
Predvsem ta nežen zvok basa, ko ti zatrepeta telo in dobiš občutek, da te glasba boža. 🙂
Tega na navadnem radiu ni, ker rabiš velik bas, ki ima resonančno frekvenco okrog 30 Hz.
Za 100 evrov recimo dobiš kakšno visokotonsko trobljo. 🙂
In ni stvar v glasnosti, oziroma jakosti zvoka, ampak v tem, v kolikšni meri je vsa zadeva, od ojačevalnikov do zvočnikov, sposobna reproducirat zvok, ki je čimbolj podoben zvoku, kot ga slišiš, če sediš v koncertni dvorani in poslušaš koncert v živo.
Da slišiš celoten frekvenčni spekter in ne le polovico, kot na navadnem radiu.
Trenutno se sproščam ob nežnih zvokih instrumentalne glasbe, Hilary Stagg, Sweet Return.
Predvsem ta nežen zvok basa, ko ti zatrepeta telo in dobiš občutek, da te glasba boža. 🙂
Tega na navadnem radiu ni, ker rabiš velik bas, ki ima resonančno frekvenco okrog 30 Hz.
[/quote]
Ma kaj, ko tudi na koncerte ne hodim. Recimo pred časom sem bila na muziklu Mama Mia. Kaj drugega pa že sto let ne :). ENkrat sem šla Čuke poslušat, super, čeprav kar malo preglasno. Pa enkrat še na en drug koncert, kjer pa je bilo vse tako glasno, da mi je kar po ušesih bobnelo. Pa še kaka veselica :). Ampak moram priznati, da me je vedno zmotilo, da je vse tako naglas.
Meni najlepša glasba je recimo v gozdu, ptičje petje, šelestenje listja. Ali pa recimo tok reke, slapu… to me pa tako prevzame,d a čisto noter padem :).
Sem se spomnila, da sem recimo kakih 10 let nazaj sprobala nekaj vodenih vadb. Spinning pa neka funkcionalna vadba pa nekaj bolj plesnega pa še par drugih stvari. Pa vse mi je šlo na živce, ker so povsod nabijali glasbo tako na polno, da mi je kar zvonilo po ušesih. Inštruktor oz. voditelj je tulil, da je dajal navodila, samo se ga skoraj ni slišalo.
Tako, da ne hvala vodenim vadbam z glasno glasbo.
Ma kaj, ko tudi na koncerte ne hodim. Recimo pred časom sem bila na muziklu Mama Mia. Kaj drugega pa že sto let ne :). ENkrat sem šla Čuke poslušat, super, čeprav kar malo preglasno. Pa enkrat še na en drug koncert, kjer pa je bilo vse tako glasno, da mi je kar po ušesih bobnelo. Pa še kaka veselica :). Ampak moram priznati, da me je vedno zmotilo, da je vse tako naglas.
Meni najlepša glasba je recimo v gozdu, ptičje petje, šelestenje listja. Ali pa recimo tok reke, slapu… to me pa tako prevzame,d a čisto noter padem :).
[/quote]
Saj jaz tudi raje hodim poslušat klasiko.
Čudovita glasba je tudi od Bernward Koch.
Ali pa Jericho.
Nežni naravni zvoki….
V stanovanju imam 20+ let star stolp za radio, CDjev več ne poslušam, jih imam še iz sentimentalnih razlogov:) Bi si želela, da bi lahko na temu stolpu poslušala še muziko iz telefona, pa ne vem kako naj to izvedem.
Avto radio in muzika iz telefona preko BT. In seveda BT slušalke zelo zelo občasno, ker ne maram pokritih ušes. V službi pa preko računalnika.
Primerjava s kozarci NE drži.
Če ne ločite med seboj različnih vin, pijač.. je čisto vseeno v kakšnem kozarcu se to pijačo “drži”.
Pri glasbi pa je vsebina kozarca zelo odvisna od kozarca samega. Podobno, kot se vino NE hrani v plastenkah, temveč steklenicah, da je zunanji vpliv čim bolj NEVTRALEN.
Podobno je v predvajanju glasbe zahtevek, čim višja avtentičnost.. torej nevtralnost tako nosilcev zvoka, kot predvajalcev.
Že sami inštrumenti nam to povedo. Na violini za 100 EUR se bo dalo igrati določen, omejen repertoar.. da bi res lahko izvabil iz inštrumenta res vse, kar violina zmore, bo pa potrebno k Demšarju.. ne nujno ravno Stradivardijevko 🙂
Radio za 20 EUR bo tako služil pogovornim oddajam čisto OK. Tudi glasbi, katero bistvo je človeški govor – torej lirika vsebina pesmi.. in nekaj osnovne melodije.. bo čisto OK.
Tudi, če se sprehodimo v 60ta, bo Louis Armstrong, Billie Holliday, kot Beatli in Rolling Stones-i čisto OK zveneli.. saj so bili posneti v MONO tehniki. 4 kanalni snemalnik je pa že ultra napreden bil takrat.
Danes je tonska snemalna tehnika, avtentičnost zvoka tako pri snemanju, kot reprodukciji hudo napredovala. Zato je tudi potrebna zahtevnejša reprodukcija, da ujame vse visoke tone in base, ki jih radio za 20 EUR, ki se zadržuje v siromašnem delu srednjih tonov, NE zmore.
Ni užitka.
20 EURski radio je kot kuhinja pri jamskem človeku. Hudo omejene začimbe (še te omejene na sezonskost), nič olj, kisov, masla, putra.. samo “sredinskost”. Ogenj.
Še vedno preživiš.. še vedno ješ.. a je tvoje izkustvo neskončno siromašno.
Zato je bistvenega pomena, KAKŠNO glasbo poslušaš. Vsa izpovedna glasba bo “šla” skozi radio, ker je bistvo itak človeški glas (srednji ton).. pa tudi kakšen Pavarotti bo šel skozi, ker je njegova srčnost, njegova lahkotnost izvedbe arij nalezljiva.
Ko pa se Carreras matra v Misa Crioli.. so pa potrebni veliko boljši zvočniki, da se ujame vse. Pa tudi Pavarotti bo dejansko oživel v tvojem domu in ne bo njegova moč zgolj v izpovedi.. temveč v celotnem razponu njegovega talenta (kot talenta skladateljev).
Tudi Balaševič in Bajaga bosta šla skozi radio.. ker spet bazirata na tekstu.. tudi hip-hop, rap.. bo smislu izpovedi šel skozi.. ne pa tudi na nivoju basov, ki imajo svojo zgodbo in vpliv.. ki je pa na Radiu NE bo.
Da slišiš Nigel Kenedyevo izvedbo 4 letnih časov Vivaldija.. bo kvalitetno ozvočenje žal potrebno. Da mu Vanessa Mae ne seže do kolen.. bo hitro očitno.
Tudi razlike med dirigenti.. bodo občutne.. Karajan..Bernstein.. Abbado.. naredijo isto skladbo čisto, čisto svojo.
In ko greš k Rocku.. en radio ne zmore sproducirati volumna, ki ga ta glasba zahteva. Daire Straits – Private Investigation, ki se začne skorajda klasično in potem eksplodira v rock.. na radiu sploh nima smisla.. ker ni potrebnega dinamičnega razpona.
Razlika je kot ČrnoBelo televizija iz 50ih (iz tam JE radio) ter sodoben Imax Kino. Drug svet.. drug razpon, ki omogoča čisto drugačno razsežnost glasbe.. dejansko kredibilno uprizoritev realne zvočne slike.
Audiofili so znani po tem, da ne zmorejo hoditi na koncerte. Zakaj?
Bernstein je določen stavek skladbe ponovil do 175x, da je bil takšen, kot mora biti. V realnem svetu, v realnem koncertu bodo drobne napake glasbenikov (mi jih ne bomo slišali, dirigent pa še kako). Drug, večji problem je vpliv samega prostora. Koncertna dvorana ima itak svoje lastnosti, potem so tu še blazno moteči dejavnik, iz perspektive pandemije – še kako razumljiv: drugi ljudje.
Tudi, če bi bili čisto tiho, ne bi nič dihali, kašljali, šepetali, se premikali.. bi še vedno odbijali zvok in vplivali na zvočno sliko.
V studiu je zvok posnet brez teh motečih vplivov.
Imamo seveda tudi kontra stran.. Boot-legerje.. oz. ljubitelje živih izvedb, posnetkov živih koncertov.. ker jim je ljubša realna realnost, kjer se skladba izvede 1x v celoti.. z napakami, kot odboji ter vplivi publike.
Ampak, če je vaš užitek že visok pri radiu 20 EUR.. vam pač ostali lahko samo zavidamo 🙂
V realnosti je pa tako, da človeška percepcija bolje zaznava premik na slabše.. ko gremo iz slabega na boljše, niti ne opazimo toliko razlike.. ko pa se iz odličnega vrnemo na slabše.. pa zaznamo ogromen manjko.
Šečerna tablica proti Milki.
Smučati z dilo za 20 Eur ali Elan Amphibio.
Iti na Triglav z rimskimi opankami (ipak so osvojili Mediteran!) ali s po meri narejenimi italijanskimi pohodnimi čevlji.
Vse kar potrebujete je Modrozobi (BlueTooth) sprejemnik npr.:: https://www.amazon.de/-/en/Bluetooth-Receiver-NFC-Capable-Connection-Hands-Free/dp/B07MD562BV/ref=sr_1_3?crid=3LU6W37GS4UYI&dchild=1&keywords=aukey+bluetooth+receiver&qid=1614628337&sprefix=aukey+blue{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Caps{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2C230&sr=8-3
ki bo katerikoli “stolp”, ki premore chinch audio vhode naredil tudi v sprejemnik Modregazoba.
Slušalk je mnogo vrst:
OVER-EARS
ON-EARS
IN-EARS.
Zadanje vam ne pokirvajo ušes.
So pa SLUŠALKE najboljši in najbolj dostopen element poslušanja glasbe. Do 200 EUR lahko nabavimo vrhunske: BayerDynamic, AKG, Senheizer.. tudi Noise Canceling (kjer pa vodi Sony).
Če ima stolp AUX vhod, potem kupiš kabel katerega priključiš na izhod za slušalke na telefonu in na ta AUX vhod.
[/quote]
AUX ima ampak ne z eno luknjo tako kot avto, ampak ima dve: belo in rdeče obarvano.
V tem primeru mora biti telefon priklopljen na ta kabel in pol to ne gre iz kavča? 🙂
Ker telefon je vedno nekje pri roki, stolp je umaknjen in primeren za daljinsko dostopanje.
Za 100 evrov recimo dobiš kakšno visokotonsko trobljo. 🙂
In ni stvar v glasnosti, oziroma jakosti zvoka, ampak v tem, v kolikšni meri je vsa zadeva, od ojačevalnikov do zvočnikov, sposobna reproducirat zvok, ki je čimbolj podoben zvoku, kot ga slišiš, če sediš v koncertni dvorani in poslušaš koncert v živo.
Da slišiš celoten frekvenčni spekter in ne le polovico, kot na navadnem radiu.
Trenutno se sproščam ob nežnih zvokih instrumentalne glasbe, Hilary Stagg, Sweet Return.
Predvsem ta nežen zvok basa, ko ti zatrepeta telo in dobiš občutek, da te glasba boža. 🙂
Tega na navadnem radiu ni, ker rabiš velik bas, ki ima resonančno frekvenco okrog 30 Hz.
[/quote]
Radio za 20 EUR je sposoben reprudicirati manj kot polovica zvočne slike. Zadržuje se le znotraj srednjega razpona (rumeno na sliki):
[img]https://speakerwizard.co.uk/wp-content/uploads/2014/01/human-ear.jpg[/img]
Pa še tam verodostojno reproducira le del srednjega razpona.
Po 40tem, kot rečeno pa je smiselnost zapravljati za High End naprave dokaj nesmiselno, ker gre s sluhom počasi navzdol (nizki in visoki toni izpuhtijo).
Tule je vzorec, da se testirate: kaj sploh še slišite. Zraven posadite še otroka in jasvno vam, bo, da sliši več kot vi.
AUX ima ampak ne z eno luknjo tako kot avto, ampak ima dve: belo in rdeče obarvano.
V tem primeru mora biti telefon priklopljen na ta kabel in pol to ne gre iz kavča? 🙂
Ker telefon je vedno nekje pri roki, stolp je umaknjen in primeren za daljinsko dostopanje.
[/quote]
Belo in rdečo sta CHINCH priključka.
[img]https://i.ebayimg.com/images/g/m7AAAOSwETVf3Scs/s-l400.jpg[/img]
Potrebujete konverter med Chinch in banana jack (3,5 mm priključek za slušalke starejših telefonov – novejši jih nimajo več in potrebujete Modrozobi/Bluetooth sprejemnik – glej višje).
kadar sedim za PCom, imam BT slušalke in glasbo iz YT ali apple music
kadar sem v gibanju pa imam telefon … poslušam apple music ali radio. zvočnikov skoraj nikoli ne uporabljam .. če že, imam navadne BT JBL. v naši hiši ni več analognega radia
sin ima pa bolj profi opremo in če si zaželim res dobrega zvoka, ga dobim tam 🙂
Vse kar potrebujete je Modrozobi (BlueTooth) sprejemnik npr.:: https://www.amazon.de/-/en/Bluetooth-Receiver-NFC-Capable-Connection-Hands-Free/dp/B07MD562BV/ref=sr_1_3?crid=3LU6W37GS4UYI&dchild=1&keywords=aukey+bluetooth+receiver&qid=1614628337&sprefix=aukey+blue{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Caps{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2C230&sr=8-3
ki bo katerikoli “stolp”, ki premore chinch audio vhode naredil tudi v sprejemnik Modregazoba.
Slušalk je mnogo vrst:
OVER-EARS
ON-EARS
IN-EARS.
Zadanje vam ne pokirvajo ušes.
So pa SLUŠALKE najboljši in najbolj dostopen element poslušanja glasbe. Do 200 EUR lahko nabavimo vrhunske: BayerDynamic, AKG, Senheizer.. tudi Noise Canceling (kjer pa vodi Sony).
[/quote]
O tole je pa dobra rešitev:) Hvala! Zadeva deluje kot BT na daljavo? Ga moram vsakič znova vklučiti ali je v stalni pripravljenosti?
Slušalke me motijo na ušesih in v ušesih. Nisem še našla nekih nebolečih. Očitno nisem po Jusu:)
Noise canceling pa pri meni ni zaželjena funkcija, ker mi je kar spooky, da ne bi slišala okolice.
Primerjava s kozarci NE drži.
Če ne ločite med seboj različnih vin, pijač.. je čisto vseeno v kakšnem kozarcu se to pijačo “drži”.
Pri glasbi pa je vsebina kozarca zelo odvisna od kozarca samega. Podobno, kot se vino NE hrani v plastenkah, temveč steklenicah, da je zunanji vpliv čim bolj NEVTRALEN.
Podobno je v predvajanju glasbe zahtevek, čim višja avtentičnost.. torej nevtralnost tako nosilcev zvoka, kot predvajalcev.
Že sami inštrumenti nam to povedo. Na violini za 100 EUR se bo dalo igrati določen, omejen repertoar.. da bi res lahko izvabil iz inštrumenta res vse, kar violina zmore, bo pa potrebno k Demšarju.. ne nujno ravno Stradivardijevko 🙂
Radio za 20 EUR bo tako služil pogovornim oddajam čisto OK. Tudi glasbi, katero bistvo je človeški govor – torej lirika vsebina pesmi.. in nekaj osnovne melodije.. bo čisto OK.
Tudi, če se sprehodimo v 60ta, bo Louis Armstrong, Billie Holliday, kot Beatli in Rolling Stones-i čisto OK zveneli.. saj so bili posneti v MONO tehniki. 4 kanalni snemalnik je pa že ultra napreden bil takrat.
Danes je tonska snemalna tehnika, avtentičnost zvoka tako pri snemanju, kot reprodukciji hudo napredovala. Zato je tudi potrebna zahtevnejša reprodukcija, da ujame vse visoke tone in base, ki jih radio za 20 EUR, ki se zadržuje v siromašnem delu srednjih tonov, NE zmore.
Ni užitka.
20 EURski radio je kot kuhinja pri jamskem človeku. Hudo omejene začimbe (še te omejene na sezonskost), nič olj, kisov, masla, putra.. samo “sredinskost”. Ogenj.
Še vedno preživiš.. še vedno ješ.. a je tvoje izkustvo neskončno siromašno.
Zato je bistvenega pomena, KAKŠNO glasbo poslušaš. Vsa izpovedna glasba bo “šla” skozi radio, ker je bistvo itak človeški glas (srednji ton).. pa tudi kakšen Pavarotti bo šel skozi, ker je njegova srčnost, njegova lahkotnost izvedbe arij nalezljiva.
Ko pa se Carreras matra v Misa Crioli.. so pa potrebni veliko boljši zvočniki, da se ujame vse. Pa tudi Pavarotti bo dejansko oživel v tvojem domu in ne bo njegova moč zgolj v izpovedi.. temveč v celotnem razponu njegovega talenta (kot talenta skladateljev).
Tudi Balaševič in Bajaga bosta šla skozi radio.. ker spet bazirata na tekstu.. tudi hip-hop, rap.. bo smislu izpovedi šel skozi.. ne pa tudi na nivoju basov, ki imajo svojo zgodbo in vpliv.. ki je pa na Radiu NE bo.
Da slišiš Nigel Kenedyevo izvedbo 4 letnih časov Vivaldija.. bo kvalitetno ozvočenje žal potrebno. Da mu Vanessa Mae ne seže do kolen.. bo hitro očitno.
Tudi razlike med dirigenti.. bodo občutne.. Karajan..Bernstein.. Abbado.. naredijo isto skladbo čisto, čisto svojo.
In ko greš k Rocku.. en radio ne zmore sproducirati volumna, ki ga ta glasba zahteva. Daire Straits – Private Investigation, ki se začne skorajda klasično in potem eksplodira v rock.. na radiu sploh nima smisla.. ker ni potrebnega dinamičnega razpona.
Razlika je kot ČrnoBelo televizija iz 50ih (iz tam JE radio) ter sodoben Imax Kino. Drug svet.. drug razpon, ki omogoča čisto drugačno razsežnost glasbe.. dejansko kredibilno uprizoritev realne zvočne slike.
Audiofili so znani po tem, da ne zmorejo hoditi na koncerte. Zakaj?
Bernstein je določen stavek skladbe ponovil do 175x, da je bil takšen, kot mora biti. V realnem svetu, v realnem koncertu bodo drobne napake glasbenikov (mi jih ne bomo slišali, dirigent pa še kako). Drug, večji problem je vpliv samega prostora. Koncertna dvorana ima itak svoje lastnosti, potem so tu še blazno moteči dejavnik, iz perspektive pandemije – še kako razumljiv: drugi ljudje.
Tudi, če bi bili čisto tiho, ne bi nič dihali, kašljali, šepetali, se premikali.. bi še vedno odbijali zvok in vplivali na zvočno sliko.
V studiu je zvok posnet brez teh motečih vplivov.
Imamo seveda tudi kontra stran.. Boot-legerje.. oz. ljubitelje živih izvedb, posnetkov živih koncertov.. ker jim je ljubša realna realnost, kjer se skladba izvede 1x v celoti.. z napakami, kot odboji ter vplivi publike.
Ampak, če je vaš užitek že visok pri radiu 20 EUR.. vam pač ostali lahko samo zavidamo 🙂
V realnosti je pa tako, da človeška percepcija bolje zaznava premik na slabše.. ko gremo iz slabega na boljše, niti ne opazimo toliko razlike.. ko pa se iz odličnega vrnemo na slabše.. pa zaznamo ogromen manjko.
Šečerna tablica proti Milki.
Smučati z dilo za 20 Eur ali Elan Amphibio.
Iti na Triglav z rimskimi opankami (ipak so osvojili Mediteran!) ali s po meri narejenimi italijanskimi pohodnimi čevlji.
[/quote]
Ni vseeno iz kakega kozarca piješ pijačo. Meni štemprl pač ni ok. Premajhen.
Pa kristalni kozarci pa kozarci po 100€ mi tudi niso ok. Meni so ok kozarci za evro ali dva, če ga razbijem, da se ne sekiram in komot kupim novega.
Drugače pa najlepša in povsem zastonj glasba : ptičje petje, šelestenje listja v vetru, potoki, valovi, slapovi… neprimerljivo lepša glasba kot to, kar ti naštevaš. Izjemna glasba. To kar ti poslušaš se lahko skrije pred to naravno glasbo :).
O tole je pa dobra rešitev:) Hvala! Zadeva deluje kot BT na daljavo? Ga moram vsakič znova vklučiti ali je v stalni pripravljenosti?
Slušalke me motijo na ušesih in v ušesih. Nisem še našla nekih nebolečih. Očitno nisem po Jusu:)
Noise canceling pa pri meni ni zaželjena funkcija, ker mi je kar spooky, da ne bi slišala okolice.
[/quote]
Glede na navodilo: https://images.aukey.com/en/downloads/20190521171530-BR-C16_User_Manual.pdf
je ves čas vklopljen (ima lastno baterijo).. lahko se ga pa seveda napaja ves čas preko USB vhoda.
Lahko si pa zapomni 2 napravi.. 2 telefona.
Ni vseeno iz kakega kozarca piješ pijačo. Meni štemprl pač ni ok. Premajhen.
Pa kristalni kozarci pa kozarci po 100€ mi tudi niso ok. Meni so ok kozarci za evro ali dva, če ga razbijem, da se ne sekiram in komot kupim novega.
Drugače pa najlepša in povsem zastonj glasba : ptičje petje, šelestenje listja v vetru, potoki, valovi, slapovi… neprimerljivo lepša glasba kot to, kar ti naštevaš. Izjemna glasba. To kar ti poslušaš se lahko skrije pred to naravno glasbo :).
[/quote]
Saj se zavedate, da s tem poslušate porno kanal?
Ptičje petje je namreč fu-k-fehtanje:
[img]https://img-9gag-fun.9cache.com/photo/aVP58Q8_700b.jpg[/img]
Ni vseeno iz kakega kozarca piješ pijačo. Meni štemprl pač ni ok. Premajhen.
Pa kristalni kozarci pa kozarci po 100€ mi tudi niso ok. Meni so ok kozarci za evro ali dva, če ga razbijem, da se ne sekiram in komot kupim novega.
Drugače pa najlepša in povsem zastonj glasba : ptičje petje, šelestenje listja v vetru, potoki, valovi, slapovi… neprimerljivo lepša glasba kot to, kar ti naštevaš. Izjemna glasba. To kar ti poslušaš se lahko skrije pred to naravno glasbo :).
[/quote]
Glede vašega ne-navdušenja nad spodobnostjo štamperla.. bi pa namesto “navadnega radia” potrebovali kakšen Ghetto blaster:
[img]https://i.ytimg.com/vi/bBltChMJUjg/hqdefault.jpg[/img]
So ravno spet popularni med Hipsterji.. samo predelani na Modrozobno predvajanje sodobnosti.
Ker tudi knjig ni potrebno brati.. saj lahko gledam travo, kako raste, cvetlice cvetijo (spet en fu-k):https://youtu.be/a5yoqjABeBM
In listje kako odpada jeseni.
Kaj mi bo knjige, glasba, filmi, drama, opera, balet.. človeška ustvarjalnost, fotografija, galerije. Hej, saj imam ribive v akvariju.. to je edina slika, ki jo potrebujem!
Glede na navodilo: https://images.aukey.com/en/downloads/20190521171530-BR-C16_User_Manual.pdf
je ves čas vklopljen (ima lastno baterijo).. lahko se ga pa seveda napaja ves čas preko USB vhoda.
Lahko si pa zapomni 2 napravi.. 2 telefona.
[/quote]
Hvala! Odlična rešitev:)
Je že Platon pred 2400 let o tem. Ponovimo gimnazijsko snov:
Stepni volk, brez zamere,a mpak pojma nimam kaj so hipsterjim, ghetoblasterji in kaj vem o čem še vse pišeš.
Vidiš to je razlika med nama: jaz vem kdaj in kje poje divji petelin, ti pa veš kaj so ghetoblasterji, jaz vem katere divje rastline so užitne za jesti, ti veš kaj so hipsterji, ti gledaš ribe v akvariju, jaz v reki ali jezeru, ti se spoznaš na balet, je pa na zdravilna zelišča, ti se spoznaš na opere, jaz pa na pridelavo krompirja….
Veš Stepni volk, to je pač tako bilo. Eni mladostniki so hodili v glasbeno šolo, eni pa smo hodili na njivo okopovat, pleti, eni so trenirali dvoranske športe, eni smo pa mrvo sušili, grabili, eni so uteži premetavali, drugi smo pa doma pomagali krampati, lopatati. Ene so starši vozili v glasbeno šolo, drugi smo pa peš kako uro ali pa uro in pol hodili v šolo pa poslušali ptičje petje… potem pa nastanejo take razlike kot so med tabo in mano :).
Forum je zaprt za komentiranje.