Praktično vem, da je pravilno npr.:

Plačala sem s SVOJIM denarjem.

To je MOJ denar.

Tujca, ki se uči našega jezika, zanima teoretična razlaga, kdaj uporabiti MOJ in kdaj SVOJ. Evo, da ne znam teoretično razložiti. Kakšna preprosta razlaga zanj? Hvala!!!!!!!!!!

Se ponudim za inštrukcije!

Kenga, hvala, ampak on že dosti zna, teorijo pa dopolnjuje tako, med prijatelji. Bi pa bila hvaležna za kratko razlago tukaj, če se ti da. Če ne, pa tudi O.K.. Lp.

Če sta osebek in lastnik ista oseba, potem se uporabi zaimek “svoj”, sicer pa navaden osebni zaimek. Torek: Plačam (jaz) s svojim denarjem. To je (osebek nisem jaz) moj denar. A je dokaj razumljivo?

255, ej, hvala tisočkrat! Kratko in razumljivo! To sem rabila. Hvala!!!!!!!

Na obali bi jo mi rabili :)))

255- ne vem, če velja. A je tole potem svoj avto in ne moj? Mogoče je še kaj povezano s skloni? Moj v 1 in 2 ostalo pa svoj. No slovenistke javijte se!

http://www.ostrzic.si/povratnosvojilnizaimki/

Še razlaga Wikipedije:

Povratni svojilni zaimek

Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.

Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam, Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.

Zaradi svojega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pomeni stavek: Zaradi njegovega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije.

NUJNO JE TREBA ZNATI PREPOZNATI OSEBEK, POTEM PA NE BI SMELO BITI TEŽAV.

Kaj sem pa jaz drugega rekla? Samo da sem manj dolgovezila. 🙂

Kaj drugega sem pa jaz napisala? Le manj besed sem uporabila. 🙂

Nič nisem oporekala, le mrožu ni bilo čisto jasno, pa sem uporabila še copy – paste.

No slovenistke a bomo šje dolgo čakali na svoj nasvet?

Tole zgoraj napisano je vse lepo in prav.

Zagata pa nastane v primerih:

Popravili so svojo napako.
In:
Popravili so njihovo napako.

Kako je pravilno?

Tole zgoraj napisano je vse lepo in prav.

Zagata pa nastane v primerih:

Popravili so svojo napako.
In:
Popravili so njihovo napako.

Kako je pravilno?[/quote]

Oboje je pravilno, samo pomen je različen.
Prvi primer pomeni, da so popravili napako, ki so jo naredili oni sami.
V drugem primeru pa so popravili napako, ki so jo naredili drugi ljudje.

Ok, bom vprašala drugače:

Novakovi so se pripeljali z njihovim avtomobilom.

To ne pomeni, da so se pripeljali z avtomobilom dugih ljudi, pač pa natanko z Novakovim avtom.

Hočem reči, da stavek “Popravili so njihovo napako” lahko pomeni, da so v resnici popravili napako, ki so jo storili sami.

Kako je s tem?

Prosim slovenistke in Filipa za razlago 🙂

Nisem sicer niti slovenistka niti Filip …

> Hočem reči, da stavek “Popravili so njihovo napako” lahko pomeni, da so v resnici popravili napako, ki so jo storili sami.

Nikakor ne.

> Novakovi so se pripeljali z njihovim avtomobilom.

To pomeni, da so se pripeljali z avtomobilom od nekih drugih ljudi, če bi bil od Novakovih, bi se pripeljali s svojim.
Vsaj v slovenščini, v kakšni Slovenščini pa je mogoče tudi drugače 😉

Če se svojina nanaša na osebek, mora biti povratni svojilni zaimek.

Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, tudi drži.
V tvojih primerih je pa tako: če so se Novakovi pripeljali z njihovim avtomobilom, so se pripeljali z avtomobilom Adamičevih. Če pa so se Novakovi pripeljali s svojim avtomobilom, so se pripeljali z avtomobilom, ki je povsem njihov.

Lp, Nataša

Saj to pravim: pripeljali so se z avtom, ki je povsem njihov. Novakovi so se torej pripeljali z njihovim avtom.

Pravzaprav težim zato, ker se živo spomnim profesorja slovenščine iz srednje šole, ki nam je zabičal: vaša sreča je vaša sreča. Sreča soseda Joška je pa njegova sreča. Nikakor pa ne svoja sreča.

Zato imam vedno slabo vest, kadar uporabljam svojino “svoj” za tretje osebe.

Še kakšen komentar na gornje ugibanje?

Profesor vam je to vbijal v glavo, ker je tistem primeru osebek sreča (od soseda), ne pa sosed. Sreča ob mene je tudi moja, ne svoja.

Saj to pravim: pripeljali so se z avtom, ki je povsem njihov. Novakovi so se torej pripeljali z njihovim avtom.[/quote]

Ne, to je narobe.
Kot sem napisala, če se pripeljejo z avtom, ki je njihova last, se pripeljejo s svojim avtom.

Mogoče imaš zdaj pregloboko v mislih zakoreninjeno tole razmišljanje in te je zmedlo. Predlagam, da zadevo pustiš za kak dan, da se ti malo umiri v možganih, potem boš lažje, objektivneje razumela, kaj ti skušamo dopovedati.

Tudi pri sreči je enako. Jaz izzivam mojo srečo, izzivam torej svojo srečo. Ko grem npr. z avtom v tale neznosen sneg. 🙂

Hvala, da se vam je dalo ukvarjati z mano 🙂

Morda bi se dalo razložiti s skloni. Vsaj do te mere: če je stvar, na katero se nanaša svojilni zaimek, v imenovalniku, ne more biti povratno svojilni (torej svoj):

Je to moj/tvoj/njegov … avto?

Če pogledava zadevo s tvojim primerom:

Novakovi so se pripeljali z avtom, ki je povsem njihov.
Poglej stavek: ki je povsem njihov.
Gre za: ki je povsem njihov (avto).
Torej: Ki je povsem njihov KDO ALI KAJ?
Imaš svojilni zaimek v imenovalniku. In ne more biti povratno svojilni.

Novakovi so se pripeljali z njihovim avtom.
Torej: S KOM ALI ČIM so se pripeljali?
Zaimek ni v imenovalniku, temveč v orodniku. Če hočeš reči, da je avto njihov, moraš torej uporabiti povratno svojilni zaimek (s svojim).

Tole drugo “pravilo” ne drži vedno, kar je bilo dobro razloženo s primerom Adamičevih.

Za prvi primer pa ne najdem možnosti, ko bi povratno svoj. zaimek bil v imenovalniku. Razen v primerih tipa: Ta moški je sam svoj. Tu pa gre že za preneseni pomen.

Samo razmišljam. Če sem preveč zakomplicirala, se opravičujem. 🙂

K.

Hjam, ob branju sem pomislil na tisto šalo o italijanskem naborniku, ki dokazuje komisiji, da je postal _svoj_ oče, tako da me argument s sklonom ne prepriča čisto 😉
Ne more pa biti povratni svojilni zaimek v osebku, s tem se pa strinjam. Ampak imenovalnik ni le v osebku.