Upam, da mi bo kdo lahko priskocil na pomoc…

S fantom, ki ni Slovenec, ziviva v tujini. On bi se rad naucil slovensko, jaz pa bi mu rada pomagala. Ker po izobrazbi nisem uciteljica ali profesorica, ne vem, kako naj se tega lotim. Imava knjigo Colloquial Slovene, ki pa mi ni prevec vsec. Zacela sva z lahkimi pogovori, na primer “kako si”, “od kod prihajas” itd., zdaj sva pri spreganju glagolov, kar mu dela velike probleme. Sama pa sem vcasih tudi malce nepotrpezljiva, saj vidim, da v ucenje ne vlaga toliko casa, kolikor bi bilo potrebno, zato s slovnico ne napredujeva. Kaj bo sele, ko bova pri sklanjanju – si ne upam niti pomisliti! 🙂 Kaj mi svetujete?

Ali obstajajo na internetu kaksni primeri lazjih stavkov, dopolnjevanje besed… Slike predmetov, ki jim dopises ime…

Zelo bom hvalezna vsakega nasveta!

Predvsem se ne obremenjuj, da bi moral tvoj fant takoj in pravilno znati vse sklanjatve, spregatve in kar je še teh reči. Naj se počasi uči pogovornega jezika, magari narobe, da se bo le znal sporazumeti. Nato pride na vrsto “fine tuning”. Sjkratka hiti počasi.

lp
t.

Jaz se ne bi lotila na tako formalen način. Določila bi sicer čas za učenje, vendar bi se tudi v tistem času normalno pogovarjala. Njegov govor bi snemala, ga popravila, mu predvajala njegov posnetek, posnela popravek in to bi ponavljala toliko časa, da bi stavek pravilno povedal. Ni pa mu treba razlagati teoretičnih osnov. Po posluhu bo prej govoril prav kot z razumevanjem spreganja in sklanjanja. Si predstavljaš, da hoče reči: “Maček je na drevesu”, pa mora “drevo” najprej v mislih odsklanjati do “na drevesu”?

Lahko pa se tudi dogovorita, da ga snemaš kadarkoli, v za učenje določenem času pa le odpravljata napake. Ko bo že malo znal, jih lahko išče tudi sam. Bolje, da se jim smejeta, kakor da se zaradi njih kregata.

Sicer pa ti priporočam veliko potrpljenja! Ne bi bilo dobro, če bi fant zgubil voljo do učenja.

Najprej ga nauči ta stavek:

Težko je pešca sčistiti s cestišča.

🙂

Hello freinds,

Thanks for your lovely advices, well i am a beginner in sloveian language ampak i really want to learn and i like sloveian alot(res), first of all my sweetheart doesnt have patience, she wants me to learn perfect and second she gives me difficult words ampak jaz razumem malo malo, i promised her that i will learn. will one of u prosim explain her that i will learn pocasi pocasi. is it dobro or not and u all can teach me tudi.

Hvala lepa

Janez Tomc, ali bi rad, da si Zarjin fant zlomi jezik?

Potem bo konec ljubezni, ker ne bo več francoskih poljubov in drugih žgečkljivosti, ki jih zmore gibčen jezičnik.

Predvsem, kot sem že rekel, počasi se daleč pride in mirno kri ter potrpljenje. Verjemite mi da deluje – poznam iz lastnih izkušenj. Je pa nekaj res, tudi fant mora biti zagret za to. Po pisanju sodeč je, tako da ne vidim nobenega problema.

Prim popravljanju napak naj ima občutek, da mu hočeš pomagati, ne pa ga zafrkavati. Način podajanja korekcij je najbolj občutljiva stvar. To marsikdo pogrne.

lp
t.

Zelo priporočam knjigo A, B, C … 1, 2, 3 gremo avtoric Nataše Pirih Svetina in Andreje Ponikvar. V ospredju je funkcijski pristop k učenju, ki ne posiljuje s paradigmami, ampak slovnico postopno in smiselno vključuje v lekcije, kjer so v ospredju sporazumevalni vzorci in osnovno besedišče. Rezultati pri poučevanju so zelo spodbudni, saj tujci hitro spregovorijo, hkrati pa niso nasilno vrženi v morje sklonov in ostalih zagonetnih oblik slovenščine. Preizkušeno!

Dodal bi še, da poskusi učiti fanta “multimedijsko” – ne samo s pogovorom ali z učnimi knjigami, temveč tudi s kakšno pesmico ali zanimivo zgodbico, s slovensko glasbo (popevkami npr.) morda tudi kakšnim slovenskim filmom, če imaš tovrstno opremo. Pa seveda časopisi, TV (če uspeš dobiti naše programe).

Predvsem pa ga poskusi govoriti pravilno slovenščino, brez naglasnih in slengovskih fint. Ko bosta kdaj prišla v Slovenijo, boš lahko sogovornike opozorila, naj govorijo počasi, razločno in pravilno, kadar bodo poskusili govoriti z njim, naj ga opozarjajo na napake itd. Kadar sem zunaj Slovenije, to vedno prosim sogovornike in zelo se obnese. Tudi ko sem bil npr. v Rusiji, sem jim rekel, naj govorijo “nebistro, potomu što ja njet Russkij” (počasi, ker nisem Rus), nakar sem jih dobro razumel in vsi so mi potem tudi rekli “vi očenj horošo govorite po ruski” (zelo dobro govorite rusko). Zanimivo se jim je zdelo, da nek tujec obvlada njihov jezik, saj običajni Rusi zelo slabo govorijo tuje jezike, ker jih pač ne rabijo.
Če so žežljali kot ponavadi, pa pol nisem razumel.

Slovenščina je gotovo zelo težka, to je rekla tudi npr. Britta Bilač, ki pa se je je zelo dobro naučila. Na TV je nekoč omenila, da ji ni delala probleme samo dvojina, ampak dejstvo, da so poleg ednine, dvojine in množine še druge oblike. Navedla je primer:

ena riba
dve ribi
tri ribe
štiri ribe
pet rib … halooooo, zakaj pa pet rib, zakaj ne pet ribe?????
:))

V glavnem – kar korajžno v nove zmage :))

Pet ribe. 😉

Stvar je povsem enostavna. Uradno pojasnilo je, da pri števnikih večjih od štiri slovenščina uporablja le štirisklonsko ujemanje. V imenovalniku in tožilniku tako stoji samostalnik v rodilniku!

pet RIB!!
petih rib
petim ribam
pet RIB!!
pri petih ribah
s petimi ribami

Je pa res, da se Slovenci s tem pač ne obremenjujemo, ker imamo to v ušesu. Tujci pa žal ne.

hahahahaha, ta pa je huda, še jaz težko to povem, razen zelo počasi, je pa dobro,za trening.

Saj sploh ni slabo, če se kaj takšnega nauči, tujci so še bolj dovzetni za takšne stvari, ampak bi bilo dovolj

pešec gre čez cestišče, hihihi

čudovito.