Kako ste si zafurali življenje?

Na podeželju so mogoče bolj pridni v fizičnem smislu, so pa bolj nestrpni, netolerantni, ne sprejemajo drugačnosti, umetniki so za njih lenuhi, razmišljujoči ljudje so za njih vaški posebneži.

Katarina, jaz nimam nič od tega, kar naštevaš, tudi ljubezeni ne. No, saj je nikoli nisem imela. Da bi se izbojšalo? Kdaj, pri 70ih?

Kar na jok mi gre. Grem proti 50, vse manj šans za normalno službo. Vse manj šans, da kam prilezem. Zdaj bodo itak povsod raje mlajše vzeli kot eno staro babo z zdravstvenimi težavami.

uuuu pri denarju in pičkah ni prijtelstva. nisi vedel tega?

jaz sem dal enemu zavarovalnino v zameno za pomoč, zavarovalnino je pobral, pomoči pa nikjer. je jebat ga. život

Bil večkrat na robu in se nekako rešil. Vse je šlo v pravo smer. Kjer je volja, tam je pot.

Življenje je itak en velik kompromis. Ne moreš imeti sanjske ženske, sanjske službe, doktorat iz fizike, otroke v Mensi, vikend v Istri in tri ljubice.

Ugotovil sem kar seješ to žanješ.

In vse se nekako hitro obrača. Lahko, da je vse idealno pa se zgodi kakšna nesreča ali zdravstveni problem, izguba bližnjih, kraja premoženja, izguba službe…

50 še nisi za odpad, imam sosedo, ki še išče moške pri 70, baba športa, laufa, biciklira, plava, ima svega, štel kot 40 letnica, bjonda, velik ziz, ne se dat ti rečem.sam ne obupat.

Evo točno tole je zate avtorica, ne obupat.

Jaz sem zafurala prvo polovico življenja, ker sem zaupala napačnim ljudem.

Težko je verjeti, če mi do sedaj ni uspelo najti pametne službe, da sem dobila vedno en sam drek, da mi bo pa to sedaj čudežno uspelo, ko so pa zadaj mladi, polni novega znanja, energije, zdravi.

Kaj obžaluješ? Če bi še dons bil z njo bi tudi ta bila stara 45.

Ti to o letih govoriš ali stanju?

Jaz pa, ker sem tekmovala za moža z bivšo ženo mojega zdajšnjega moža za njegovo naklonjenost, dobesedno tekmovala, izrivala sem jo čeprav je varal obe, mu otroka nastavila-dejansko, brez njegove privolitve, samo, da bi jo odrinila, ker sem ves čas vedela, da ji je naklonjen, ona pa ni popustila.  Mislila sem da sem zmagala, zdaj tri leta kasneje vem, da nisem, morala bi ji ga pustiti!? Zdej me je pa sram, globoko sram.

Če moraš tekmovat za njega, veš, da ni od nobene.

in brez ljubezni ves keš tega sveta ni vreden nič. Na smrtni postelji je vsem žal za ljubezen, ki je ni bilo in slabe odnose z ljudmi. Pa ženskam je žal, da se niso kresnile, ko bi se lahko, prav zanimivo. 🙂

Jaz sem tudi ostala sama… sem bila prepricana, da sem si zafurala zivljenje… pa sem si ga res? Sluzba ok, placa ok, zivim sama, sport, potovanje, lenarjenje ko mi pase… prijateljica, ki ima 3 otroke, mi je rekla: ti imas vsaj kaj od lajfa? pa ni bila to moja izbira…ampak tako sedaj je, se trudim izkoristit in uzivat v tem kar imam. Zakaj vedno mislimo, da je drugim lepse? treba je sprejeti kar imas in v tem uzivat in ne samo hlepet po necem kar imajo drugi.

Na podeželju so samo kmečke, zacementirane vzgoje. Če si drugačen in uspešen tega ne odobravajo. Zato se običajno poročajo kmet s kmetico, v nasprotju je razumljivo, takšne vzgoje ne prevzgojiš…sprejemajo samo svoje.

Res si nespametno ravnala. Tekmovat za moža, varal pa obe? Nisi čisto topla, boga mi. Njemu pa se očitno gladko fučkalo za obe.

Temu se reče zafurano življenje (avtorica) tvoje je še v primerjavi s tem tekmovanjem ok.

Tekma za moža? Tega še nisem slišal, babe ste res biserke prfliknjene.

Tudi jaz, kljub temu, da imava dva super otroka. Sem se in se še zaljubljam v druge, boleče in zaman vse skupaj. Pa vse življenje sem v isti službi.

Za nič od tega nimam jajc menjat, stara 55.

Lepo. Jaz si ga pa nisem zafural.  Pa sem štartal nekje na koncu.

Najbolj obžalujem, da še nisem imel stika z ženskami. Star sem 27 let in imam še nekaj upanja, ampak bolj slabo kaže, da bi lahko kdaj kakšno stisnil k sebi. Ostalo mi vse fukcionira.

najbolj obžalujem, da nisem escape from Slovenli takrat, ko sem bil mlad. 

v tej gnili državi so ferdamani komunisti marsikateremu državljanu zafurali življenje

Nisem si ga zafurala. Doživela sem veliko padcev, predvsem zaradi polen pod noge in v glavo od drugih, a se vedno znova poberem.

Avtorica, od kod si? Ce sva blizu se mogoce podruziva in ti bo lazje? Jaz stajerska

Filipinke čakajo, nikoli ni prepozno.

Moj odgovor je za Tomaža, ki si do 25 leta ni našel kmetice. Ne vem zakaj ni citiralo.

Čisto zafurala sem si življenje s poroko. Mislila sem, da bodo mož in sin poskrbeli zame, sedaj pa moram jaz za njiju.

Še dobro, da imam svojo pokojnino, da vsaj lačna nisem.

Vse drugo pa, adijo.