Kako sinu razložiti dedkovo smrt?
Spoštovani!
Pred dnevi mi je umrl oče, ki je bil preljubi dedi mojega triletnega sina. Opažam, da je sin v zadregi, dedija skoraj nič ne omenja, ali pa začne, pa potem neha, razmišlja … Bila sta prava prijatelja, oče ga je imel neizmerno rad, marsikaj ga je naučil. Neznansko mi je hudo, rada bi mu razložila, kaj se je zgodilo z dedkom. Morda kdo od vas pozna kakšno otroško knjigo, ki bi mojemu sinku pomagala razložiti smrt?
Naj omenim, da se ne opredeljujem ravno kot kristjanka, čeprav spoštujem krščanska načela, v cerkev pa grem le redko.
Že vnaprej hvala.
Mici
Moje iskreno sožalje.
Moja izkušnja je z enako starim sinom.
Takrat sem se prvič ugotavljala, kako enostavno bi bilo, če bi bila versko vzgojena. Pa nisem…
Sinu sem razložila, da je bil dedi zelo bolan in da je bil na svetu veliko let. Veliko sem govorila o tem, kako se je veselil svojega unuka, kaj je rad delal, na kaj je bil ponosen, itd. Ker smo se imeli tako zelo zelo radi, se je v srčku naredila slika. (Povzemala sem po radijski igrici Medvedek zleze vase.) Razložila sem mu povsem biološko smrt, da se poslovimo od telesa s pogrebom, v srčku pa nam ostane slika – spomin je neizbrisen in vsakič, ko se spomnimo na dedka nam je lepo. Najprej zelo hudo, ker ga zelo pogrešamo, takrat gremo lahko prižgati svečko…
Poskušala sem na čim bolj lep enostaven način razložiti, kaj se je zgodilo, kako se potem obnašamo (običaji)… Moj sin je to sprejel zelo lepo, spraševal je in še zdaj vpraša, čeprav je minilo že 4 leta. Pove tudi, da se je spet spomnil na dedkovo sliko in kdaj bova šla prižgati svečko…
Bodi iskrena, ne skrivaj, povej otroku vse, a tako, da bo razumel. Otroci doumejo več, kot si mislimo. Smrt ne sme biti tabu, je del življenja.
Knjige so fajn, za kasneje (otrok predeluje temo leta), zdaj pa je največ vreden objem, solze in pogovori. Nič ni narobe, če je tudi otrok žalosten. Normalno je, da ga pogreša, pusti mu, da tudi on žaluje.
Drži se, zelo dobro vem, kako težko in žalostno obdobjeje to. Še enkrat moje iskreno sožalje.
Hvala vsem za sočutje,predloge in nasvete.
Včeraj sem dobila v knjižnici krasno knjigo Jazbečeva darila v slovo avtorice Susan Varley. Pripoveduje o dobrem starem jazbecu, ki se je pripravljal na smrt (kmalu se bo odpravil skozi Dolgi predor). Ko umira, lahkotno in svobodno teče po predoru. Ostale živali, njegove prijateljice, so bile neizmerno žalostne. Čez čas pa so se začele obiskovati in se pogovarjati o Jazbecu. Ugotavljale so, koliko vsega lepega in koristnega jih je naučil in jim s tem dal dragocena darila za vse življenje. Zelo lepo. Še sama sem se počutila pomirjeno.
Medvedkovega dedka sem rezervirala, Dedkovega angela pa še nimajo. Verjetno se bom, ko preberem vse, odločila le za eno.
Smo pa danes s pogovorom prebili led, rekli smo, da dedija ne bo več na obisk, da je zdaj v naših srčkih in če zapremo oči, ga lahko vidimo, kako se smeje.
Hvala še enkrat.