kako se pravilno izgovori?
V Sloveniji že nekaj let uporablja(j)mo, po mojem popolnoma nesprejemljivo naslavljanje: Dober dan gospa Alenka, dober večer gospod Janez. Ne vem od kje takšno naslavljanje? Moje mnenje je, da je treba nasloviti z gospodom ali z gaspo samo takrat, ko naslavljanju sledi priimek. Torej, dober dan gospa Novak, dober dan gospod Hočevar. Če sogovorniku dovolim, da me kliče po imenu, potem mi lahko reče: dober dan Alenka in me naprej v pogovoru vika. Enako velja za moški spol.
Kakšno je mnenje slavistov o tej zadevi? Kako mislite bralci?
Hvala in pozdrav
Po mojem mnenju to ni stvar slavistov/slovenistov, saj to nima zveze s slovenskim jezikom oz. njegovim proučevanjem, to bi prej spadalo na področje, kot je npr. bonton ipd. Je pa res, da se pri takih rečeh raba spreminja, kot se spreminjajo družbeni odnosi.
Poznamo polovično vikanje, ki v formalnem pogovoru ni primerno, v neformalnem pa je nekaj povsem običajnega. Predvidevam, da od tod izvira tudi to naslavljanje z imenom in/ali priimkom. Po moji izkušnji je slovenščina malo posebna glede naslavljanja z imenom in priimkom v smislu vikanja in tikanja.
V angleščini ne ločijo vikanja in tikanja z glagolom in to nakažejo z nagovorom z imenom in/ali priimkom, v tem primeru naslavljanje z imenom nekako avtomatično pomeni tikanje, če se z nekom dobro poznaš in je komunikacija neformalna, te bo naslovil s priimkom in bo s tem nakazal vikanje, torej spoštljiv odnos.
Pri nas pa prav za to neformalno komunikacijo osebo naslovimo z imenom in v tem primeru samo z glagolom nakažemo vikanje. V formalni komunikaciji to seveda ni primerno in se osebo naslovi izključno z imenom in priimkom, lahko tudi samo s priimkom. Pri moških osebah ni glede priimka nič spornega, pritrjujem pa tistim, ki pravijo, da oblike kot npr. gospa Zabukovčeva niso primerne, ker s tem nakazujemo nekakšno svojino. Seveda ni nič narobe z navedbo: po besedah gospe Zabukovec. Pogosto se ta dilema pokaže npr. pri diplomskih nalogah in seveda podobnem pisanju, kjer pa gospa/gospod ne pride v poštev: kot trdi Novak (2000), velja ta zakon, vendar ne: kot je zapisala Zabukovčeva (2010) … Preprosto ne gre niti: kot je zapisala Zabukovec (2010) …, zato svojino raje odpravimo in zapišemo: kot je zapisala Ana Zabukovec (2010) … No, tu pride spet do izraza kombinacija imena in priimka.
Če se vrnem na začetek. Naslavljanje osebe samo z imenom v kombinaciji z glagolom, ki izraža vikanje, po mojem mnenju kaže na neformalno komunikacijo, ohranja se spoštljiv odnos. Naslavljanje samo z imenom v formalni komunikaciji pa ni primerno. Enako velja tudi z obliko, ki izraža svojino: Raje vidim, da nekdo reče: Gospe Alenke danes ne bo (recimo, da je neformalna komunikacija primerna) kot pa: Gospe Novakove danes ne bo, če že, potem raje: Gospe Novak danes ne bo. Po mojem mnenju tudi nikakor ni primerno reči za osebo, ki je ne poznamo ali pa jo, ampak je komunikacija lahko izključno formalna: Janez je rekel …, ampak le: Janez Novak je rekel … Torej to, ali dodam gospo/gospoda, ne bi vezala na to, ali je zraven ime in/ali priimek, ampak na način komunikacije.