kako pristopit
Že dolgo sem samska, ampak tu in tam celo srečam kakšnega moškega, ki me “zadene”, ampak nikoli ne vem, kako naj mu pristopim in potem se zgodi, da ga nikoli več ne vidim. Zadeva je toliko težja, ker jih ponavadi opazim v kakšnem bolj resnem okolju (na uradu itd.). Potem se pa začnem še spraševat, če je sploh samski in potem iz vsega skupaj ni nič. Na pomoč!
Joj pa ne moreš kar tako na slepo težit ljudem. Tam kjer je primeren kraj za kakšen nedolžen flirt, recimo kakšen lokal ali klubsko vzdušje boš lažje prišla do cilja. Saj veš malo lepše ga pogledaš in, če vidiš, da je učinek potem se lahko stvari razvijajo naprej. Take nasvete je čisto brezveze talat, ker dejansko je vse odvisno od same situacije in od tega kako se boš ti sama znajdla.
Jaz ti lahko povem kako delam jaz,hodim po ulici, če mi je kaka všeč pridem do nje in reče:đe si ribo,kako ide u grad? Ali pa: ej muci, si za hranjenje? Včasih se vržem na tla in hlinim poškodbo gležnja, zapestja, glave…., ko dekle priskoči na pomoč se pogovor začne.
jest se takšnih ljudi, ki na slepo pristopajo bojim. in me nesejo noge čim dalj daleč, kokr so dolge. imam občutek, da niti dobro ne veš, kaj želiš. ker te v nasprotnem ne more kar vsak drugi, tretji “zadeti”.
če človeka nikdar več ne vidiš, potem že nisi kaj dosti zamudila. ljudje, ki pridejo v življenje, pridejo z določenim namenom. pa ne navali že takoj, ko človeka niti ne poznaš, če je kdo samski ali ne. tako niti ne dopuščaš nikomur, da bi pristopil drug do tebe.
sicer se pa tudi na uradih lahko začne čist neobvezna debata z raznimi pogovori glede uradnih stvari, postopkov, če drugega ne, a že dolgo čakate, kot v navadi ljudje sprašujejo … načeloma pa na silo nič ne gre. in to se čuti.
jest se takšnih ljudi, ki na slepo pristopajo bojim. in me nesejo noge čim dalj daleč, kokr so dolge. imam občutek, da niti dobro ne veš, kaj želiš. ker te v nasprotnem ne more kar vsak drugi, tretji “zadeti”.
če človeka nikdar več ne vidiš, potem že nisi kaj dosti zamudila. ljudje, ki pridejo v življenje, pridejo z določenim namenom. pa ne navali že takoj, ko človeka niti ne poznaš, če je kdo samski ali ne. tako niti ne dopuščaš nikomur, da bi pristopil drug do tebe.
sicer se pa tudi na uradih lahko začne čist neobvezna debata z raznimi pogovori glede uradnih stvari, postopkov, če drugega ne, a že dolgo čakate, kot v navadi ljudje sprašujejo … načeloma pa na silo nič ne gre. in to se čuti.[/quote]
Verjetno se ljudje res bojijo, če jim na slepo pristopiš, zato tudi sprašujem za kakšno boljšo taktiko. Ne vem pa, zakaj se ljudje bojijo, če jim hočeš povedati, da so ti všeč.
jest se takšnih ljudi, ki na slepo pristopajo bojim. in me nesejo noge čim dalj daleč, kokr so dolge. imam občutek, da niti dobro ne veš, kaj želiš. ker te v nasprotnem ne more kar vsak drugi, tretji “zadeti”.
če človeka nikdar več ne vidiš, potem že nisi kaj dosti zamudila. ljudje, ki pridejo v življenje, pridejo z določenim namenom. pa ne navali že takoj, ko človeka niti ne poznaš, če je kdo samski ali ne. tako niti ne dopuščaš nikomur, da bi pristopil drug do tebe.
sicer se pa tudi na uradih lahko začne čist neobvezna debata z raznimi pogovori glede uradnih stvari, postopkov, če drugega ne, a že dolgo čakate, kot v navadi ljudje sprašujejo … načeloma pa na silo nič ne gre. in to se čuti.[/quote]
Verjetno se ljudje res bojijo, če jim na slepo pristopiš, zato tudi sprašujem za kakšno boljšo taktiko. Ne vem pa, zakaj se ljudje bojijo, če jim hočeš povedati, da so ti všeč.[/quote]
kako to razložit, ker ti bo morda potrebno besedo za besedo razlagati. enostavno bom rekla, da je razlika, če nekdo dobi kompliment neosebne narave kot pa to, da te človek niti ne pozna in ti že poje ljubezenske hvalnice. brrrr dobim vsake toliko kakšen povabilo na kofe tako mimogrede, ker sem komu všeč, pa ti povem, da stegnem čimprej po vseh kotih čim dalj stran. zgodilo se mi je tudi to, ko sem imela eno in isto peš pot do službe, da me je eden srečaval in se mi nasmihal in pozdravljal. ok, sem pač odzdravila, ker sem navajena odzdravljati. enkrat se je opogumil in pristopil, da bi rad vedel moje ime, da bi me peljal na kofe, ker sem mu všeč. in ko je prešel prvi korak komunikacije, je v nadalje navalil ko konj na kobilo. in je ljudem včasih težko dopovedati, da ga človek ne zanima in da ni interesa.
take izjave so že bolj osebne narave in sem prepričana, da nihče ne reče, da mu je kdo všeč, zato ker je to rekel iz lepšega dolgcajta. pri tem so vedno neka ozadja. ker je čisto nekaj drugega, če se z nekom pogovarjaš in ti reče, da si mu všeč kot človek. kar ne pomeni vedno, da gre za čustveno ozadje. ker je meni lahko nekdo všeč tudi kot človek, pa čeprav ni nobene kemije.
ti bi pa v prvem poskusu štartala z všeč si mi, z drugo, kdaj greva na zmenk, s tretjo pa ne vem v katero predstavo bi že dala, morda najmanj oplodi me že po desetih minutah, ko tečeš šprint, brez ogrevanja. pri slednjem so vedno možne poškodbe, tako da …
sem ti pa rekla, da se da debato ali pogovor začeti čisto iz banalnih for tudi na uradih. sam sama nočem, ker nočem na kofete itd.. ok, s kako mamco pa zmer rada poklepetam.
Forum je zaprt za komentiranje.