Kako otrok "zasluži" denar za šparovček
Otrok bo kmalu star 5 let in je pomoje čas, da ga naučimo ravnanja z denarjem (neke osnove). To, da hodimo v službo, da imamo za hrano, elektriko, kak izlet itd. mu je že jasno. Zdaj bo dobil šparovček, da sam nekaj prihrani in si iz tega kaj kupi. Hočemo, da vidi, da mora npr. šparat xy mesecev, da si lahko kupi xy igračo. Da dobi občutek, da ni vse zastonj.
Moje vprašanje pa je, kako naj mu dajemo denar. Če mu damo drobiž, ki ga vrnejo v trgovini, se mi zdi brez veze, ker to mu bo denar padel v roke. Naj plačujemo za pospravljanje? Po eni strani se mi zdi, da je normalno, da pospravljaš zastonj, ampak drugače pa težko zasluži denar. Pa ne mislim dat za vsako pobrano igračo. Ok, kompliciram, samo zanima me, če imate še kakšne ideje.
No jaz ne pospravljam kaj dosti in ne znam z denarjem tako da je najbrž brezpredmetno. Malo pa tudi znam, ker sem samostojna in imam nekaj rezerve. V otroštvu sem dobila denar od sorodnikov za praznike in rojstne dneve, vse sem samo pospravila, nič nisem zapravila (vsaj v zgodnjem otroštvu ne). Vseeno so mi doma včasih kaj kupili in nisem nikoli imela občutka, da je to odvisno od tega, če imam kaj našparano. Pač če je bila želja argumentirana (in pač ne prevelika oz bila sem toliko razumna da si nisem želela velikih stvari), so mi jo izpolnili. Doma pa sem sredi osnovne šole začela dobivati mesečno fiksno žepnino, ampak šele konec osnovne šole sem jo začela zapravljati-sladkarije, šolski zleti, drobnarije. Naslednji dohodek je bila štipendija (takrat sem si tudi sama financirala kakšne stvari za šolo, zato ker sem pač imela…in ker nisem imela ambicij za kaj posebnega in mi je bilo vseeno (doma nisem niti povedala, da sem plačala to in to za šolo)….vseeno mi je bilo pa tudi zato, ker sem vedela, da bi dobila, če ne bi imela) …za delo doma nikoli nisem bila plačana, res pa je, da tudi ne motivirana..morda bi bilo pa koristno.
Jaz nikoli nisem hotela plačevati otroku za opravljanje tistih del, ki jih moramo vsi in so v korist vseh (pospravi za sabo, zloži v/iz pomivalca, odnesi smeti ipd.). Sem mu pa plačala za takšna dela, kjer je meni osebno naredil uslugo, ker se meni ni kaj dalo (recimo da mi je opral avto, to je najbolj tipičen primer). Ali pa če bi zlikal srajce, ki jih mož sicer nosi v čistilnico.
Petletniku sicer ne moreš dati avta v pranje, lahko pa vseeno poskusiš najti kaj podobnega. Razloži mu, da ne more biti plačan za nekaj, kar pospravi za sabo ali s čimer prispeva k skupnemu gospodinjstvu. Če pa naredi nekaj namesto tebe ali nekaj ekstra (še sploh, če bi ti sicer to plačala nekomu drugemu – kot bi jaz recimo avto peljala v avtopralnico), potem je to vsekakor storitev, ki se plača.
Precej je odvisno od otroka. Pri nas ves pridobljeni denar skrbno shrani in ni zapravil niti centa. Varčuje za opremo za svoj posel 🙂 Res pa je, da mu ob praznikih izpolnimo želje, kakšna pa tudi v tem času mine ali pa se sam odloči, da ni tako pomembna. Kakšen otrok bi pa takoj tekel kupiti sladoled. Malo potestirajte, da vidite vedenje. Domačih opravil načeloma ne plačujemo, ker smo jih dolžni opravljati vsi. Lahko pa se dogovorite, kaj se mora opraviti brezplačno in kje so možnosti zaslužka. Predstave o vrednosti denarja pa še nimajo razvite, ker si še ne predstavljajo koliko kaj stane.
Eh, ne, niti pod razno. A to pomeni, da mora tudi tebi mož plačati, ko ti postelješ vajino posteljo? Ko mu skuhaš kosilo? Ne, to so pač osnovna gospodinjska opravila, v katerih vsi sodelujejo. Ker to zna postati takole:mama, daj mi 5 €, sem pospravil krožnik za tabo in očetom v pomivalni stroj, daj mi denar, sem pometel tudi pod vašim delom mize….
Pač bedarija. Vsakodnevna opravila so del vseh v gospodinjstvu, tudi če narediš nekaj za ostale. Vsak bi moral narediti tudi delo za ostale iz gospodinjstva in nikoli samo zase. To proizvede egoistične osebke, vse, kar naredi za drugega, je ekstra in naj bi bil plačan za to.
Morda je pa pametno to, kar je rekla tista zgoraj, za dela, ki se izvedejo vsake toliko časa- pranje avta recimo. Sicer bi lahko tudi to bilo sporno. A če ti ga opere mož, mu boš plačala? Najbrž ne, ker si pa ti njemu oprala gate in likala srajce…. ampak ajde, morda bi šlo pri otroku. Čeprav je plačevanje teh opravil v družini družinskim članom vedno sporno. Jaz se tega ne bi šla. Namesto darila dobi za rojstni dan/ novo leto… denar (če to želi), ki ga da v šparovček, pa od sorodnikov, babic, dedkov…, jaz se plačevanja za gospod. opravila nisem šla pri svojih otrocih. Saj gre za člana družine! A meni kdo plačuje, da tudi za druge rihtam in pospravljam? Otroci bi to plačevanje lahko napačno razumeli.
Aja kupila pa sem si s štipendijo tudi kakšne stvari za osebno nego, brivnik, voskaste trakove, depilacijske kreme, likalnik za lase, ličila…skratka veliko mi je pomenilo, da mi ni bilo treba reči za take stvari. In ni se vsaka kozmetija, ki sem jo kupila, tudi obnesla, ampak morala sem poskusiti… Ampak to je bila srednja šola. Iskreno se mi petletnika zdi malo prezgodaj obremenjevati z denarjem, mislim, da petletnik denarja niti ne ceni oz. druge stvari pomenijo več….naj ima občutek za realna tla, ampak vseeno naj ve, da je otrok in se zanj skrbi.
Prvo preveri ali ima otrok sploh že razvit abstraktni sistem vrednosti in časa. Mu je jasno, da je 7 več kot 5? Pa, da je 70 več kot 50? Verjetno. Ampak a mu je tudi jasno, koliko dlje časa mora, varčevati, če nekaj stane 5 ali pa 50 €? Večini ni.
Zna seštevat in odštevat? Ker to je ključno, da razume varčevanje. Bi znal izračunat, koliko tednov mora šparati za stvar, ki stane 30 €, če dobi vsak teden 5 €? In kako dolgo sploh traja 6 tednov? Če ne zna, potem je to brezveze. Denar bo sicer dajal na kup, ampak bo stalno spraševal, če ima že dovolj, pa kdaj bo imel dovolj, pa zakaj še nima dovolj … in bo izgubil motivacijo. Ravno nasprotno od tega, kar bi ga rada naučila. Tudi, če mu bo nekako šlo, 5 letnik ni še sposoben take abstrakcije. Zadeva mora biti konkretna.
Zato moraš zadevo prilagoditi njegovim sposobnostim. Iluzorno je, da bo varčeval nekaj mesecev za določeno stvar, če mu glede varčevanja nič ni jasno.
Za začetek manjši zneski in krajši časovni roki. Pa stalen “dotok” denarja. Se pravi vsak teden točno določen znesek, da lahko planira. Po nekaj tednih ali mesecih, ko bo zapopadel koncept, pa lahko uvedeš še sistem nagrajevanja.
Razmisli, na kaj trenutno trza, kaj je tisto, za kar te vsakič, ko gresta v trgovino prosi. Sladkarije, avtomobilčki, nekaj kar ni predrago in mu občasno kupiš.
Pri naši so bile v teh letih 4-5 popularne nalepke. Vsakič, pa mami lej te muce, pa teh rožic še nimam, pa Tia ima te medvedke, jaz bi jih tudi, pa te so res lepe … Vsakič. In vsakič borbe, da jih je ta teden že dobila, pa da jih ima že dovolj …
Potem smo pa uvedli pravilo. Jaz ti nalepk ne bom več kupovala, ti pa dam 2€ vsak ponedeljek, pa si jih lahko kupiš sama. Konkretno, otrok ve, kdaj je ponedeljek, ve, kaj so nalepke in ve, da dobi dovolj denarja, da si lahko kupi 1 nalepke (ali dvoje, se ne spomnim več), potem točno ve koliko časa mora čakati, da si lahko kupi nove. Toliko abstrakcije, kot jo trenutno zmore.
Pa dobr no, a ste čisto znoreli ta stari? Pri skoraj 5 letih se otroci z mivko obmetavajo, ne pa igrajo bančnike 😆🤣😂😂😂 Najprej naj bodo otroci, ob željah, da bi to in ono, mu lahko razložiš, da denar ne raste na drevesu, katerega narabutaš. Da bo vedel, da stvari niso samoumevne in da si ne more sprdnit vse, kar bi želel. Že to, da za vsako figo otroku dajete denar, je pač malo mem. Pa še žepnina, pa ni da ni. Zato je pač težje koga učiti, če mislijo, da je vse samoumevno. Za Miklavža ni več suho sadje, najmanj 50 €, kot je bilo brati. 😳😆🤣😂😂😂😂
Torej nisem edina, ki se jo zdi to plačevanje za gospodinjska opravila sporno. To mora tako ali tako. In ne nočem, da se gre bančnika, ampak začel je računat. Ogromno računa vsak dan. In ve, kaj je več, zna seštevat in odštevat (sicer samo do 10), štet zna pa do 100 in več. Ker ga številke tako zanimajo in tudi sprašuje, če je npr 10 eur veliko. In dokler ga zanima hočem to izkoristit.
Sam ko sem bil otrok sem dobil denar za kak praznik od starega ata ali pa ko smo šli k njemu na obisk,pa tudi kdaj kak dinar od mame.
Ker nismo imeli veliko hrane sem potem ta denar hranil in ko se ga je dovolj nabralo sem šel v trgovino in si kupil posebno salamo, da sem lahko jedel svoje “omiljene” sendviče.
Mislim, da je najbolje, da otroka vzgajate na način, da je potreben trud in da seveda določene stvari postori redno in se na to navadi. Mesečno če pa si to lahko privoščite pa mu daste žepnino in mu poveste, da to dobi zato, ker hočete, da znajo vsi v družini rokovati z denarjem in da ga bodo vsi nekaj imeli. Dobi pa ga zaenkrat najmanj, ker je najmlajši in ga sam še ne zna zaslužiti.
Pozdravljeni,
tudi sama sem mnenja, da se otroku za opravljanje gospodinjskih opravil ne plačuje, saj so to opravila ki jih moramo opravljati vsi, ki živimo v skupnem gospodinjstvu (vsak po svojih zmožnostih seveda). Veliko bolje, da otrok začenja dobivati tedensko ali mesečno žepnino (naj bo to majhen znesek, da se bo naučil hraniti denar. Da se bo naučil, da ne more kupiti vsega takoj ko se spomne, ampak je potrebno na kakšno večjo željo malce počakati).
Mislim pa, da se lahko najstniku plača tudi za kakšno delo (poleg žepnine), vendar ne običajno gospodinjsko. Na primer za delo, za katerega bi jaz sama plačala obrtniku. Meni je namreč vseeno ali plačam 10 eur v avtopralnici za notranje čiščenje avtomobila, ali pa to za isti znesek opravi hčerka (mora pa biti delo enakovredno dobro opravljeno). ipd.
Za tako malega otroka je mesec predolgo obdobje. Denar naj dobiva tedensko in naj se mu ne reče žepnina, ker mu to nič ne pomeni. Denar naj dobiva za XY stvar, če si jo bo kupil ali ne, je pa njegova odločitev.
Zakaj mislite, da je za to še premajhen? Otrok bo lažje računal, če bo vedel, da tedensko dobi X €. Ne pa, da ne ve od kje in koliko bo prišlo denarja. To je bistveno težje, še za odrasle, ki imamo razvito abstraktno mišljenje, kaj šele za otroka, ki deluje na konkretnem nivoju.
Računanje do 10 in štetje do 100 je še svetlobna leta daleč od abstraktnega pojmovanja števil in odnosov med njimi. Tu pa je treba upoštevati še časovno komponento.
Otroka spodbujejte, vendar ne pričakujte preveč od njega in ne prehitevajte njegovega razvoja. .
Mi mu denarja zaenkrat ne dajemo. Je pa tudi bil 5 ne dolgo nazaj. Dobivat bo to začel pozneje. Žepnino v srednji. Kako se denar služi z delom še ne učim, njegovo delo je igra! Pozneje učenje.
Denar dobiva od babice, dedka … soseda mu kdaj da 5eur…
A starši še ne
A delo petletnika je igra, tako se razvija. Imam občutek, da niti ne ve kaj bi si s tistim denarjem začel.
Smo sicer dajali barvne žetončke na eno tablo in za 10 žetončkov je dobil nočno lučko, 25 pa novo posteljnino. Tako smo ga zvečer motivirali za spanje. Smo imeli obdobje, ko je vstal na vsakih 5 minut in prišel k nama v dnevno, pa smo šli spet spat, pa je spet prilezel ven. Ti žetončki pa so potem rešili problem
Se strinjam pri 5 je premajhen za bančništvo, o denarju se mu razlaga bolj posplošeno – poceni, drago. V tej starosti je tudi nesmiselno dajanje daril v obliki denarja, ker otroku ta darila ne pomenijo nič. Otrok nima občutka za razliko med 10 in 1000 evrov.
Ko so večji, je pa smiselna žepnina oz. plačila za kakšna izredna opravila.
Takrat že kar znajo ocenit denar, npr. če ne prej, takrat ko si zaželijo “jabolčka”. Če jim starši ne izpolnijo vse želje, dobijo tudi občutek za denar – da je za kakšno stvar treba počakati ali vložiti lasten trud, da pridejo do nje.
Kaj pa to. Sine, dokler se šolaš rabiš obleko, hrano in potrebščine in kakšno malenkost za v šolo, med prijatelji, kot so bonboni in malica.
Ko boš pa velik za študentsko delo ali priložnostna opravila h tvoji starosti, boš pa lahko kaj sam dal na stran.
Do takrat pa je tvoje delo učenje. in ne od kod bo kdo prinesel denar za pujsa.
Za kakršnakoli domača opravila NE plačujemo.
Denar ponavadi dobita za kakšna darila ipd.
Imata skupen šparavček in ni to je moj to je tvoj denar, ampak imata skupaj (zaenkrat).
Vse prišparata.
Ven vzameta ponavadi, ko potrebujeta kak eur nest v šolo – toliko ravno, da se jima fajn zdi.
Šparala sta tako za velik tobogan – stal je 400 eur – sta dala 50 zraven – itak še nimata občutka za denar.
Potem sta šparala za kolesa – sta spet dala par 10 eur zraven.
Sedaj šparata za velik bazen.
Našparano imata caa 1,5k.
Forum je zaprt za komentiranje.