KAKO NAJ SE ZNEBIM JEZE DO MAME?
Ni znala ali ni hotela…Saj je vseeno. To čisto nič ne spremeni dejstev in ne preteklosti. Bolj verjameš, da ni hotela, več je možnosti, da boš sama ista in da boš zaradi tega še zbolela.
Dokler se s tem obremenjuješ in razmišljaš ali ni hotela ali znala, bolj se zapletaš in kopičiš probleme.
Bistvo je, da v sebi dosežeš mir in to lahko le tako, da se s tem ne obremenjuješ in poveš, da ni znala, pa imaš mir in živiš naprej svoje življenje.[/quote]
Ja seveda to je bistvo da si mečeš pesek v oči. Na tisoče ljudi na svetu ima takšne in drugačne probleme in zato se imajo pravico znesti nad druge, nemočne, nedolžne, bližnje??? In tisti jim pa naj oprostijo vse hudobije, ker so pač napadalci ubogi in niso znali vedeli drugače. Hčerko posili oče in bo hčerka rekla čez 5 let, “nič za to, imel je sam s sabo probleme se me je pač privoščil”…kakšno sporočilo ti daš svetu s svojim razmišljanjem, ampak je pa res da veliko žrtev razmišlja tako kot ti ker imajo občutek sramu.
In razlika v ni znala ali ni hotela je ogromna, ti oz prvotni avtor kateri ji je predlagal tisto knjigo je zapisal ravno tako kot bi bila mati žrtev…razumeš otroka starega 5 let da ne zna povezovati besed. Ne moraš pa razumeti 30 let stare matere da ima takšen odnos s hčerko in ga opravičit da ne zna drugače![/quote]
Glej, ti pač opravičuješ svoje zamere in če meniš, da si zaradi tega kaj bolj srečna, potem to počni.
To je tvoja stvar. Vendar pa ne trdi, da je tvoj način tisti, ki bo avtorici pomagal razrešiti problem, ker ne bo.
Če se nagibaš k skrajnostim, potem res ne bova prišla skupaj. 🙂
Ni vsak psiho, ki ima probleme. Ker potem lahko greva v drugo skrajnost in rečeva, da skoraj noben ni sposoben za resno vezo, če upoštevamo število ločitev, varanja in ostalih nezadovoljnih ljudi, ki na silo vztrajajo v mrtvem odnosu.[/quote]
Tako je, skoraj nihče, ki ni imel ljubečega vzgleda od staršev, in ni naredil konkretne resocializacije kot odrasla oseba, ni sposoben ljubečega partnerstva.
Jaz te doživljam popolno enako funkcionirajočo kot mater. Ko in če, bosta imela z partnerjem otroka, boš svojo nespososbnost postaviti se zase, projicirala na vajinega otroka, ker je njemu to naravno stanje, tebi pa ne, funkcionirala pa bosta enako. In partner s teboj niti približno ne bo vzdržal, kakor ni tvoj oče…
Ženska nikar! Ponavljat zgodbe…
Po moje je bolje, iti na servis, in ne furat odnosa par let, za ceno kvalitetnejšega odnosa več 10 let…
Meni se to bolj pošteno zdi, da človeku povemo resnico o sebi, tako se ima priložnost odločiti ali se bo z nami fural ali ne. In ja, tudi v reali sem tako naredil, ženska pa me ni čakala, in sem ji danes hvaležen da ne. To bi bla polomija…
Človek ki trpi, se ni naučil ljubiti samega sebe, posledično ne zna in ne zmore drugega.
Jaz te doživljam popolno enako funkcionirajočo kot mater. Ko in če, bosta imela z partnerjem otroka, boš svojo nespososbnost postaviti se zase, projicirala na vajinega otroka, ker je njemu to naravno stanje, tebi pa ne, funkcionirala pa bosta enako. In partner s teboj niti približno ne bo vzdržal, kakor ni tvoj oče…
Ženska nikar! Ponavljat zgodbe…
Po moje je bolje, iti na servis, in ne furat odnosa par let, za ceno kvalitetnejšega odnosa več 10 let…[/quote]
Moj oče ni zdržal zaradi MENE?? Ne zase se ne znam postaviti, se pa učim, za druge pa se znam. Zelo. Kako misliš,da boma delovala enako?
Mene zanima samo če ima kdo kakšen nasvet kako se znebiti jeze, te negativne energije.
Ne, zarad materinih lastnosti. Ker tako funkionarijoče osebe so (ste) najbolj nasilne, kakor si sama izkusila… Država pa to zpodbuja, kar pomeni, da boš ti svojemu otroku nudila točno to, kar sama nikoli nisi dobila, kar ti bo izgovor za prekinitev partnerstva. (če se ne boš pozdravila) Videno 100+ x…
Nasprotno pa, po Robijevo, če ga prav zastopim, pa je pametno čimprej v popolno partnerstvo iti, da se bosta čimprej pozdravila, tudi s pomočjo terapevtov.
(mi deluje tako, kakor da štopar štopa le tistega voznika, s katrimi bosta lahko skupaj njegov avto na servis peljala in se tako (vak sebe) spoznala)
Meni se to bolj pošteno zdi, da človeku povemo resnico o sebi, tako se ima priložnost odločiti ali se bo z nami fural ali ne. In ja, tudi v reali sem tako naredil, ženska pa me ni čakala, in sem ji danes hvaležen da ne. To bi bla polomija…
Človek ki trpi, se ni naučil ljubiti samega sebe, posledično ne zna in ne zmore drugega.[/quote]
Tudi, če vsak pove resnico o sebi, so to še vedno le besede. Saj je eno poslušati, drugo pa doživeti. Saj v bistvu ne vemo, kako bomo tisto resnico občutili na sebi. Prav tako pa se vprašaj, koliko ljudi sploh pozna resnico o sebi ?
In kako boš sploh vedel resnico o sebi, če boš imel izkušnje le skozi samsko življenje ?
Poglej svoje komentarje…Že tu skušaš avtorico prepričati, da se bo obnašala isto, kot se je njena mama in če ne prej, ko bo dobila otroka. Ona pa tega ne ve. In se zdaj vprašaj, kako ti naj takšna ženska pove resnico o sebi ?
Ali pa misliš, da ti zdaj ne govori resnice o sebi ?
Jeza je le odsev tega, da nečesa ne moremo sprejeti. Ne moremo, ker se nam nekaj ne zdi prav in imamo občutek, da se nam je godila krivica.
Zaradi našega notranjega konflikta ne moremo v sebi sprejeti nekih dejstev in preteklih dejanj in jeza le odseva našo notranjo borbo ter nas uničuje.
Zato pa pravim, da se nauči sprejeti preteklost in svojo mamo takšno, kakršna je pač bila.
Nauči se imeti sebe rada, ker le tako se boš sposobna postaviti zase.
Borimo se za tisto, kar imamo radi in kar nam nekaj pomeni. Zato se moraš sama tega naučiti, če te starši niso.
Ni druge rešitve.
Tako, da ozavestiš od staršev naučene vzorce bivanja, kar človeku omogoči brez matranja v odnosu, spoznati česa ne mara.
Nič avtorice ne prepričujem, le povem kar sem prebral v knjigah strokovnjakov, in v reali videl pri 100+ ločenkah, oz materah samohranilkah. Kaj bo pa ona s tem naredila, je pa njena stvar. Tud mehanik pove, kaj se bo polomilo, če bo voznik vozil tako kot je naučen. ne more pa stranke prisilit v servis.
Jaz in nejnega pisanja razberem več, kakor pa ima namen povedati.
Tako, da ozavestiš od staršev naučene vzorce bivanja, kar človeku omogoči brez matranja v odnosu, spoznati česa ne mara.
Nič avtorice ne prepričujem, le povem kar sem prebral v knjigah strokovnjakov, in v reali videl pri 100+ ločenkah, oz materah samohranilkah. Kaj bo pa ona s tem naredila, je pa njena stvar. Tud mehanik pove, kaj se bo polomilo, če bo voznik vozil tako kot je naučen. ne more pa stranke prisilit v servis.
Jaz in nejnega pisanja razberem več, kakor pa ima namen povedati.[/quote]
Ja, ampak ozavestiš lahko to le skozi svoj odnos.
Sicer lahko bereš knjige in delaš lastno psihoanalizo, a to ne bo čisto nič spremenilo tebe in tvojega kompatibilnega partnerja.
Zato si ravno tisti, ki imajo malo izkušenj in veliko teoretičnega znanja, domišljajo kako veliko vedo o sebi in kako zelo blizu resnice so. 🙂
Ja nič avtorica, zgleda da bo treba začet partnerje menjavat, da se boš lahko rešila jeze do staršev…[/quote]
Skozi odnos bo spoznavala resnico o sebi. Kar pa še ne pomeni, da je treba menjavati partnerje, ampak z njimi poskušati rešiti težave in po potrebi poiskati pomoč.
Saj si partnerja izberemo zato, da bi nas imel rad in mi njega. ampak ljubezen ne pade kar z neba, ampak jo je treba graditi.
Avtorica, najprej moraš pozdraviti ranjenega otroka v sebi. To se sliši kot kliše, ampak je res. Da pa bi lahko ozdravel, mu moraš najprej povedati kruto resnico: to otrok mame nikoli nisi imel. Imel si roditeljico in to je vse. “Mama” je vse kaj drugega kot to, kar opisuješ. In ta “nadimek” ni podeljen sam od sebe. Otrok je zdaj žalosten in prestrašen in jezen, ker še vedno misli, da bi ta ženska morala biti mama. Pa ni bila. In ozdravitev je mogoča edino tako, da se stem sprijazniš, ne pa gojiš iluzijo, da je to kdaj obstajalo. Zatorej, prvi korak; izrazi vso jezo nad prekleto krivico, ki se ti je zgodila, da ob živi materi nisi imela mame. Besni v intimi doma kolikor ti srce da. Daj jezo ven, zase. Nato pa: pokoplji ILUZIJO, da si kdajkoli imela karkoli, kar bi se imenovalo “mama”. Ker tega nisi imela. Priredi pravi pogreb in kot se za pogreb spodobi, žaluj. Žaluj žaluj žaluj. Daj si določeno obdobje. ne vem, tri tedne. mesec, in samo žaluj. naj ta otrok odjoka bolečino dejstva, da matere ni imel, da je ta iluzija mrtva. Naj to bolečino izjoka. To obdobje naj bo omejeno, naj ne treja v nedogled. Potem vstani, poglej temu svojemu notranjemu otroku v oči in mu povej, da boš od zdaj dalje ti njegova mama. Da boš do njega topla, prizanesljiva, ljubeča, da ga boš usmerjala in mu svetovala, ga potolažila, ko ga bo strah, ga objela in mu rekla,da ga imaš rada. Ko boš začela po materinsko ljubviti tega svojega otroka, boš lahko tudi pogledala materi v oči in jo poklicala po imenu. Kot sosedo, s katero se poznata že vse življenje, ampak si nista blizu. Kot sosedo, ki jo od tebe deli močna živa meja, ki je ne prestopiš. Zgradi zid okrog sebe in te ženske na svojo parcelo ne spusti nikoli več. Z njo se pogovarjaj samo še čez mejo, o vremenu itd.
Ko boš imela svoje otroke, boš videla, kako ti bo to prav prišlo. Prek dajanja materinske ljubezni svjim otrokom boš lahko, če boš prav pristopila, zacelila tudi sebe. Ampak morqaš pristopiti prav, ne smeš jih imeti za nadomestek ljubezni, ker potem nisi nareidla nič. Sploh pa nikakor, ko boš imela svoje otroke, ne spuščaj svoje mame v njihovo življenje in svoje več kot je potrebno. Takrat znajo take vrste ženske šele prav pokazati svoje zobe in če ne boš zrihtala vsaj pri sebi zdja, te bo takrat čakal pekel.
Od nje se kot rečeno ogradi že zdaj, če se da, tudi fizično, pa čustveno mentalno in energijsko.
A je problem materi v obraz povedat kar ji gre?! Povej ji točno to, kar si opisala nam, avtorica. Ni važno na kakšen način, lep ali grd. Zderi se na njo, če je treba. Pretresi njen svet, njena prepričanja. Brez občutka jo prizadeni. Znesi se nad njo tako kot se je ona do tebe. Sikaj skozi zobe. Tudi zmerljivke uporabi. Vrni ji vso nakopičeno agresijo. Bo preživela. To rabiš, verjemi.
To ti svetujem iz lastnih izkušenj. Svojo dominantno mater, ki me je čustveno zlorabljala, sem se vedno bala. Dokler se nisem zavedla škode, ki mi jo je naredila. Vedla sem o koristi odpuščanja in kako je pomembno, da prevzamem odgovornost za svoja dejana. Vendar! Tistih par mojih izpadov, ko sem ji v obraz povedala kar ji gre, je bilo neprecenljivih!
Heheh, ponavad prav takega, ki še sebe nima rad, ker se tudi mi nimamo… Noben od nas pa ne ve, kako se jo pravilno gradi…
Ma, to je pa res bz d mamo ljudje starše…
Jah nč, jst že pecam večer 81, da se bom lahko spoznal…[/quote]
brklc, z zanimanje brem vaše debato. Sama imam precej podobno mamo, samo s to razliko, da jaz moža že imam in družino. Mene je mož glede moje mame mnogokrat opozoril tudi na stvari, ki jih sama pri njej nisem videla in mi povedal kako on vidi moje obnašanje in kako bi bilo bolje, da se obnašam do njega, otrok, drugih. Šlo pa je tudi obratno, saj ima tudi on napake, ki se jih ni zavedal, pa so mu delale škode. Midva sva se dejansko učila eden od drugega, včasih na lepo, včasih pa tudi na grdo. V vseh teh letih pa sva že večkrat prišla do ugotovitve, da še dobro, da sva se našla, da si nastaviva ogledalo.
In te sprašujem, ali se ti od drugih ne učiš? Tudi od svoje partnerke se nisi? Kaj pa ona od tebe?
Kaj pa če se avto na dolgi vožnji, pa več letih vseeno pokvari?
Zdi se mi, da imaš ogromne zahteve, od sebe in drugih. Zdi se mi, da greš v perfekcionizem odnosov. Kot da želiš preprečiti, da bi padel in bi padla partnerka v preizkusih življenja. Pa vendar se to dogaja. In potem greš v osamo? Leta pa tečejo in tečejo in ko se zavedaš si pri koncu.
Heheh, ponavad prav takega, ki še sebe nima rad, ker se tudi mi nimamo… Noben od nas pa ne ve, kako se jo pravilno gradi…
Ma, to je pa res bz d mamo ljudje starše…
Jah nč, jst že pecam večer 81, da se bom lahko spoznal…[/quote]
Ja, točno tako. Naši odnosi delujejo po principu ogledala.
Zato spoznamo takšno osebo, s katero se dopolnjujemo in ki nam je blizu.
Da se iz svojega odseva v ogledalu kaj naučimo, pa je odvisno od naše volje in zavedanja soodgovornosti za naš odnos in življenje.
Veš kaj je žalostno? Da ko se človek ob partnerju spozna, ugotovi da s takim človekom sploh noče živet. .. Še več, nazadnje ti zabrusi, da je šel s teboj v partnerstvo samo zaradi otroka, ekonomske koristi, družbenega statusa,……… Videno ničkolikokrat, tudi pri meni osebno, ker sem doživel neveljavno sklenjen zakon…
Je že res, da nekateri uspete skupaj ostati, kar pa še ne pomeni, da je partnerska zveza temu namenjena… Ker če bi temu tako bilo, potem niti civilno, še manj pa cerkveno pravo, ne bi poznalo neveljavnosti.
Tudi v službo ne greš, preden ne zaključiš nekega izobraževanja, kar da tebi in delodajalcu (v bistvu partnerju na področju dela) zaupanje da bo sodelovanje v korist obeh.
Še avto vozit se je treba prej teoretično in praktično naučiti, preden si sposoben sam sebe, kaj šele štoparja nekam varno prepeljati.
In v vseh sferah lajfa je tako… Pa tudi v partnerstvu bi moralo biti… Ker pa temu ni tako, pa mamo kar mamo: ločitve, krvne delikte, podtaknjence, kurbarijo, umore,………………………………………………………
In če bi temu tako bilo, kot si z Robijem zamišljata, kaj pa potem cerkve in razna društva bluzijo š šolami za zakon? Šolami za starše? Čemu zakonske skupine? Pa saj to je vendar bz, Pač greš v partnerstvo, in se tam brusiš, otrok pa če ima srečo, starša ostaneta skupaj in ohranita dostojanstvo en drugega…
Zame pa je to loterija…
In po koncu osebne resocializacije, da ne boš mislila da nisem imel želje nastaviti partnerstvo… Ja, sem probal, in kaj kmalu ugotovil, da ljudje po pravilu funkcionirajo po LNO. Le s vsakim novim propadlim partnerstvom znajo svojo nezmožnost partnerstva bolje in za dlje časa prikriti… In ni naključje, da si nisem mogel ženske najti… Ker znam vprašati, kar človek še sam sebi ne upa, največkrat pa noče priznati, povedati…
Posledično sem raje sam, kakor pa bi cel lajf špilal dohtarja za od očetov nepotešene ženske.
Lepo da vama je ratalo, tudi sam poznam par takih parov.
In še: zakaj obstjajo tečaj osebni dnevnik? Zakaj meditativni samospoznavni posti? Zakaj različne metode spoznavanja sebe in svojih korenin kot so postavitev družine?
Zakaj civilne in cerkvene metode odpuščanja, kot nor maše za ozdravljeje notranjih ran, maše za ozdravljenje družinskega debla?
Ves to je bz, človek po vajino rabi samo partnerja… In če ne gre suport strokovnjakov…
Jah lej, zame pač to partnerstvo ni, da se bomo ukvarjali samo s sabo, naši otroci pa bojo šli narobe oblečeni ali celo nagi v lajf…
Robi, jst sem prišel do točke v lajfu, ko o sebi toliko vem, da niti ogledala ne rabim. Če že, le za kontrolo, ali mi je moja podoba še všeč. To pa komot izživim v prijateljskih odnosih.
Nikjer nisem zapisal da bo vedno tako, je pa dejstvo, da ženske ki vejo kdo so in kaj hočejo, so praviloma v partnerstvih, poročene z Bogom, ali pa samske tako kot jaz. In s takimi se družim. Ljubiti življenje, svoje in sočloveka, se da tudi na nespolni način. Razumem pa tiste ki niso (ste) zmožni kontrolirati svojega mesa. Za take je bolje da ste v neki vezi, in prostaško uživate.
Ko boš resnično spoznal v čem je razlika med svobodo in prostaštvom bivanja, boš doumel kaj pišem. Prej ne. o tem pa je pisano že v: 1 Kor 7:
“1 Zdaj pa k vprašanjem iz vašega pisma. Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. 2 Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža. 3 Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. 4 Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. 5 Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan. 6 To pravim iz prizanesljivosti, ni pa ukaz. 7 Želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako.
8 Povem pa samskim in vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz. 9 Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše skleniti zakon kakor plameneti. 10 Zakoncem pa naročam – ne jaz, temveč Gospod – naj se žena ne loči od moža. 11 Če se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča. 12 Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča, 13 in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljen živeti z njo, naj moža ne odpušča. 14 Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po vernem možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti. 15 Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru. 16 Kaj veš, žena, če boš rešila moža, kaj veš, mož, če boš rešil ženo?
Življenje po Gospodovih naročilih
17 Sicer pa naj vsak živi tako, kakor mu je odmeril Gospod in kakor je koga poklical Bog. Tako ukazujem po vseh Cerkvah. 18 Kdor je bil poklican obrezan, naj obreze ne poskuša skriti. Kdor je bil poklican neobrezan, naj se ne da obrezati. 19 Obreza ni nič in tudi neobrezanost ni nič, ampak izpolnjevanje Božjih zapovedi. 20 Vsak naj ostane v tistem stanu, v katerem je bil poklican. 21 Si bil suženj, ko si bil poklican? Nič ne maraj za to. Če pa lahko postaneš svoboden, izkoristi priložnost. 22 Suženj, ki je poklican v Gospodu, je namreč Gospodov osvobojenec, in prav tako je tisti, ki je poklican kot svobodnjak, Kristusov suženj. 23 Za visoko ceno ste bili odkupljeni; ne postanite sužnji ljudem. 24 Bratje, vsak naj ostane pred Bogom v tistem stanu, v katerem je bil poklican.
Poročeni in samski
25 Glede deviških nimam Gospodovega naročila, dajem pa nasvet, ker sem prejel milost od Gospoda, da sem vreden zaupanja. 26 Mislim, da je to dobro zaradi sedanje stiske – da je namreč dobro, če človek živi tako. 27 Če pa si vezan na ženo, ne išči razveze, in če nisi vezan na ženo, žene ne išči. 28 Pa tudi če se oženiš, ne grešiš; in če se deviška omoži, ne greši, vendar bodo taki imeli stisko v mesu. Jaz pa bi vam rad prizanesel.
29 To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli, 30 tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali, tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili, tisti, ki kupujejo, kakor da ne bi nič imeli, 31 in tisti, ki ta svet uporabljajo, kakor da ga ne bi izrabljali, kajti podoba tega sveta mineva. 32 Hočem, da bi bili vi brez skrbi. Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovo, kako bi ugajal Gospodu, 33 kdor pa je oženjen, skrbi za to, kar je svetno, kako bi ugajal ženi, 34 in je razdvojen. Samska in deviška skrbi za to, kar je Gospodovo, da bi bila sveta po telesu in po duhu. Tista pa, ki je omožena, skrbi za to, kar je svetno, kako bi ugajala možu. 35 To pravim vam v korist; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.
36 Če kdo misli, da bi se zaradi močnih strasti vedel do svoje device nespodobno in mora priti do tega, naj stori, za kar se je odločil. Tak ne greši. Naj se poročita. 37 Kdor pa se je v svojem srcu trdno odločil in ni v nobeni stiski ter obvlada svojo voljo in je v svojem srcu sklenil, da bo pazil na svojo devico, bo storil prav. 38 Kdor torej poroči svojo devico, stori prav, kdor pa je ne poroči, stori še bolje.
39 Žena je vezana, dokler njen mož živi. Če pa mož zaspi, je prosta. Naj se omoži, s komer hoče, da se le v Gospodu. 40 Po mojem mnenju je sicer bolj srečna, če ostane tako. Mislim pa, da imam tudi jaz Božjega Duha.”
Naj te ne moti verska nastrojenost, besedilo lahko bereš izključno z razumom po psihološki plati. Še lažje ti bo, da Gospoda zamenjaš z resnico.
Zakaj pa žalostno ?
To ni žalostno, če si se ob partnerju spoznal. V tem je ravno smisel, da si se spoznal.
In ko si določene stvari spoznal, greš naprej in spet najdeš kompatibilnega partnerja, da nadaljuješ samospoznavanje.
Ti bi res rad igral le takrat, ko bi bil 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v svojo zmago. 🙂
Vendar boš težko sploh kdaj zmagal, če se ne boš naučil izgubiti in na splošno igrati, da bi se naučil zmagati.
Še vedno nisi predelal svoje “izgube”, da bi šel v novo igro in se preko igre učil in se samospoznaval.
Spet pretiravaš. Saj partnerstvo ne pomeni, da sta dva nekje zaprta in da tudi preko in s pomočjo drugih ljudi, ne gradita svojega odnosa in se spoznavata.
Iščeta le možnosti, ki bi jima pomagale pri graditvi in ohranjanju odnosa.
Pa saj v življenju in nič 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, razen to, da bomo umrli. Ti bi pa kupil srečko za loto le takrat, ko bi bil siguren, da boš zadel. 🙂
Brklc, to je preveč samozavestna in zato iluzorna ter naivna trditev, kateri ne morem pritrditi.
Sicer mi ne rabiš verjeti, vendar poskušaj ne soditi, preden se sam ne prepričaš in ne izkusiš intimnega odnosa, na podlagi katerega boš dobil primerjavo s prijateljskimi odnosi.
Poskusi se zapeljati s svojim avtom, namesto, da ga celo večnost puščaš pri mehaniku, ker te je strah, da je mehanik še vedno pozabil preveriti kakšno zadevo, zaradi katere bi lahko kje obstal na cesti življenja.
In če si res tako siguren vase, se potem niti nimaš kaj za bati nekih okvar, saj boš lahko avto kar sam porihtal.
Dokler človek išče boga izven sebe, tako dolgo bo taval v temi in bil zaslepljen ter nemočen, kot pohlevna ovčka.
V tem in ostalem delu zapisa, pa je ogromno obsojanja, prikrite jeze in sovraštva do sebe, do svojega telesa in nagonov, ki so nam dani z dobrim razlogom.
In če človek sledi tej sprevrženi filozofiji, bo s tem obsojal sebe in boga. Zato je potem tolikšen ogromen prepad med besedami in dejanji ter občutek, da je človek izgubil stik z bogom. Zato, ker je izgubil stik s sabo in svojo resnično naravo.
Popoln izraz bolestne sebičnosti in prestrašenega ega, ki živi v strahu pred sabo in sočlovekom.
Še izjava, ki potrjuje, da se gre za bolan in ranjen ego, ki se zaradi strahu nagiba in prevzema skrajnostne oblike avtoritete s katerimi se poskuša zaščititi pred drugačnimi mnenji in resnico.
Kdor je to pisal ali govoril, rabi strokovno pomoč, ker trpi za hudo obliko shizofrenije.
Saj je popolnoma izgubil stik z realnostjo in s sabo.
Točno to živim. Ni mi pa treba štopark, ki mi bojo avto pokvarile da ga bom lahko popravljal… Če že, tako, ki zna tako vozit da se ne bo. Če pa se že bo, zaradi neumnosti drugih udeležencev v prometu (starši-otroci, delodejalci,….) pa ga bo znala sama popravit.[/quote]
brklc, ne strinjam se samo z Robitom, se v določenih stvareh tudi s tabo!
Mi pa potrjuješ nekaj, praviš, da lahko živiš sam, pa da imaš prijateljice, torej imaš neka neintimna razmerja (celo več?), a v isti sapi opisuješ kakšna bo bodoča. Popolna ženska. Pa bo res? Saj popolnih ljudi ni. Zato ti pravim, da si perfekcionist. Ali je to le beg in zavajanje samega sebe v izjavi, da uživaš v samskosti medtem pa stiskaš pesti od jeze,ker miss perfect še kar ni in ni. Se v resnici zavedaš, da popolne ni in da je verjetnost, da je ne boš našel velika?
No ne vem, morda ti jo pa le uspe najti. Ti želim, da jo najdeš.
To pecanje večer81 (ker to je pecanje, čeprav trdiš drugače) bi potem dobilo smisel, če se dobita. Kaj se ve, morda je pa ravno ona tista. 😉
Srečno!
Forum je zaprt za komentiranje.