Kako naj rešim zakon

Se kar strinjam. Sem ženska, si malo predstavljam situacijo. 20 let nazaj je bila vesela ker je prišla “na gotovo”, ni ji bilo treba se zakreditirat kot ostale vrstnice za majhna stanovanja po blokih, ona je dobila vse. Tudi tvoje starše, kar je takrat ni motilo, sčasoma pa jo je začelo. Ni splanirala do konca vsega. Verjetno zdaj čaka na odhod obeh, potem bo ponovno zadihala. Zdaj to, da si ti kmet, ne vem če naredi razliko, ker imaš moške ki prav tako delajo po dele dneve, razne kariere, pa grejo ženske same z otroci kam da niso prikrajšane, tudi verjamem da te par dni njihove odsotnosti ne bi motilo. Predlagaj to, res me zanima kakšen bi bil odgovor. Jaz skoraj ne verjamem da je v tem problem, sploh če je prej to ni motilo in ni hodila nikamor, možno pa tudi da si zdaj res želi. Meni se tole zdi bolj kot neko izsiljevanje, kaj pa vem, kot bi bila naveličana, pa zdaj išče razloge vsepovsod da to opraviči. Ti, ker jo imaš rad in imaš slabo vest pa jo opravičuješ. Spet bom rekla, sem ženska, amoak meni bi takle pokrov vsaj rahlo, odneslo. Toliko let je živela, praktično na račun drugih, njihove hrane, verjamem da so starši otroka pomerkali, mu dali jesti, da ni imela toliko dela kot druge ko pridejo iz službe, zdaj ji je pa postalo odveč. Pojdite skupaj, naj pa tokrat ona priskrbi domovanje, takšno ki bo njej povšeči, ampak tu se pa zatakne, kajne? Tudi šla ne bo kar tako, ker, predvidevam, nima kam. Zato bo samo strsala nezadovoljstvo in čakala princa na belem konju da jo nekam odpelje. Ampak njega ne bo.

Z ženo se moraš veliko pogovarjati, ji pokazati in povedati, da jo ceniš. O njej lepo pišeš, znaš videti njene dobre lastnosti. Ampak ona ne more brati tojih misli. Povej ji, zakaj jo ceniš in tudi da jo imaš rad. Če tega do zdaj nisi delal, bo mogoče težko kar na enkrat. Pa tudi sumljivo ji bo mogoče, če boš kar na enkrat začel žvrgoleti okrog nje kot ptiček. Zato jo za začetek posedi in ji nežno povej, da bi se rad z njo pogovoril. Izberi trenutek, ko bosta sama, ko bo vsaj za silo spočita, nahranjena. Morda po sobotnem kosilu, ko bosta otroka šla v svojo sobo, starša pa počivat, da bosta imela mir. Reci ji, draga, pusti zdaj posodo, nekaj bi ti rad povedal. Bom jaz potem pomil. Potem pa ji povej, kot si povedal nam. Najprej ji kar reci, da jo imaš rad in da bi rad naredil nekaj za to, da bi se bolje razumela. Mogoče bo ona takoj vzrojila in začela s kakimi očitki, ampak to je normalno za nekoga, ki že dolgo živi v enih in istih vzorcih. Te vzorce morata razbiti in nadomestiti z novimi, počasi in sistematično. Moraš biti potrpežljiv. Nikakor ne smeš vzrojiti tudi ti. Če ta pogovor ne bo uspel, ponavljaj ob vsaki primerni priložnosti in postalo ji bo jasno, da misliš resno. Ne odlašaj, čim prej začni, saj se verjetno še da kaj rešiti. Ampak biti moraš res potrpežljiv in vztrajen.

Ne poslušaj nekaterih “moških” nasvetov tukaj, ki ti pravijo, da je tvoja žena razvajena in da ne ve, kaj ima itd. Sam ugotavljaš, da to ni res. Ko boš prebil začetni led in ti bo začela zaupati, da misliš resno in da res hočeš rešiti zakon, naj taki pogovori postanejo redna rutina. Morata si vzeti čas en za drugega, če hočeta, da vajina družina funkcionira. Vem, da imate ogromno dela, a ta čas za družino je daleč pomembnejši od tega, da je na kmetiji in v hiši vse tipi topi. Ok, živina mora jesti, otroka tudi, ampak kakšen travnik pa lahko ostane nepokošen, saj je to dobro tudi za čebele, pa še vidva bosta pridobila kako urico prostega časa.

Pa pojdite za božjo voljo tudi na dopust, saj delovni ljudje to rabijo. Pa tudi družina se na ta način še bolj poveže. Poznam kmete in obrtnike, ki ne izpuščajo tegy pomembnega vidika življenja, pa nobenemu od njih ne gre slabo. Za tisti čas naj pa delata starša najnujnejše, ali pa nekoga najemite. Pa do staršev bodi odločnejši, saj si ti zdaj glavna moška roka v hiši, kot ti je že nekdo napisal. Odločno jima povej, da je tvoja družina zate prioriteta in da zahtevaš od njiju, da te pri tem upoštevata in podpreta.

Družinsko življenje je kot velika in zahtevna njiva, zahteva veliko dela in potrpljenja, a sadovi tega dela so daleč najboljši in dajejo trajno zadovoljstvo. Naj bo tvoja najpomembnejša njiva skrbno in dobro obdelana.

Poskusi in poročaj, kako ti gre. Res ti od srca želim, da bi vam uspelo povezati se kot srečna družina.

Sem moški srednjih let in kmet z veliko kmetijo pa še s službo. Bojim se da me bo zapustila žena. Tako čutim. Vidim jo kako je nezadovoljna, vse ji je težko, iz službe pride zadirčna, tečna,grdo gleda. Tudi nesramna je do mojih staršev, čeprav se tudi onadva vtikata v nas. Skoraj vsak konec tedna je kakšen kažin.

Moja starša živita spodaj midva in sinovi zgoraj v hiši, zato smo kar naprej v stikih.

Čutim, da bo odšla, nekega dne pobrala stvari in rekla adijo. Skupnih trenutkov nimava edino pri delu na njivi, travniki, štali. Saj to je kmečko življenje, kjer ni dopustov, neke lavfarije naokoli. Dotikov, kaj šele poljuba ni že zelo dolgo. Drugače je pridna gospodinja, skrbna mama sinovom. Vse naredi v zvezi z obveznostmi v šoli.

Kaj še sploh lahko naredim? Če mojima staršema rečem naj jo pustita na miru tega ne spoštujeta saj sta stara in eden že malo dementen ( ppozai,). Časa za zbližanje ni, zvečer pa mi očita da mi je samo za sexs in da je ne vidim in spoštujem kot ženske. Nikoli nisem žaljiv do nje, ne pozabim na obletnice, rojstne dneve a vidim da ji to ni dovolj. Postala je druga oseba.

Pred skoraj 20 leti, ko je prišla k nam je bila vesela, srečna

Sedaj pa mi marsikaj očita, če dodatno vzamem v najem še kakšen kos lepe zemlje. Tako malo se vidiva in še takrat pride do prepira.

Trnovo pot hodim zadnja leta. Kaj naj storim? Če sem tiho je tudi ona tiho.

( povedala mi je vse kaj jo jezi vendar sem tu nemočen. Ona bi rada, da se starši ne vtikajo v njo, ona bi rada vsaj kakšen dopust, ona bi rada od mene ljubezen in ne samo seksa, ona bi rada, da se dela manj, ona bi rada več zasebnosti v hiši, oba bo rada, da bi bil tudi jaz na očetovskem dopustu….).

To je kmečko življenje, ne gre tako to enostavno. Moramo sobivat in marsikatero besedo “preslišat”.

Kako naj vzpostavim mir v hiši?

Mislim da bo v naslednjih letih marsikatera kmetija šla k vragu. Ker moški ne bodo dobili žensk ki bi hotele priti na kmetijo. Razen kakšna kmečka debela ženska, ki drugega moškega ne najde.  Tvoja je še dolgo zdržala, ene grejo z dojenčkom  stran. Malo je ljudi ki bi želeli danes delati. Kmetija je veliko dela pa majhen financni izplen. Razen če je zemljišče stavbno in ga prodaš. Glede staršev bi moral ti mejo postaviti, sama nisem zagovornik skupnega življenja, ker so problemi.

lej, če res želiš ohranit že tako na nuli zakon, moraš ukrepati takoj, če ti je kaj do družine.

očitno je, da ženi ni do kmetovanja, da sta se slabo zmenila v štartu… dva sinova če prav razumem, lej, pogovori se z ženo, pelji jo na eno večerjo, povej ji, da ti pomeni več kot kmetija. če je to res bo vse ok, če pa ti vlečeš na stran kmetije pa itak zakon adijo.  Jaz bi rajši kmetoval, kot hodil v službo, in rad bi imel ženo ki bi to rada počela, rad bi prideloval svojo hrano, ampak če ženi ni do tega se boš moral odločiti- POGOVOR PA JE DOBRODOŠEL V VSAKEM PRIMERU. Ni nujno da se razideta sovražno zaradi otrok. Če kateri od sinov želi delati na kmetiji bo morda ostal s teboj, ali pa oba, ne vemo dokler se ne sproži resnica. Želim vsem vam vse dobro, ne obsojaj žene, če ne želi delati na kmetiji do konca življenja, zato ni slab človek.

Iz tega zapisa si ti potegnilo da žena noče delati na kmetiji? Žena ima službo. On tudi. Privoščijo si ne nič, ker nonstop delajo. Ves keš gre v kmetijo ki sploh ni njegova ne njena. Nobenega dopusta. Nobene kave z možem. Nobenega pogovora z možem. Mulcev sploh opazi ne mož. Tašča jo drka v glavo. Tast jo drka v glavo. Ti si pa potegnilo iz tega da ona noče delat na kmetiji. To je problem ja.

V resnici je bila pa očitno ena pridna, mlada, zaljubljena punca. Naivna. Je ni nihče opozoril. Priselila se k njim. Verjetno sta zrihtala zgornji štuk. Hodila pridno v službo, ostal čas pridno delala doma. Imela dva otroka. Skrbela sama za ta dva otroka in poslušala tasta in taščo kako jo kritizirata in se vtikata v njo in otroke. Njen mož je medtem nekje na njivi. Cele dneve. Zvečer pride notri, na čisto, skuhano, oprano, otroka porihtana v postelji, naloge narejene. Ji rine tiča. Dan za dnem. Teden za tednom. Leta in leta…. Živi v hiši kjer jo dva stara ne marata, kjer njenemu možu dol visi za njo, kjer je sama. Nima prijateljic, ni časa. Nima moža, ni časa. Ima otroke. Ima moža ki ga ne vidi, razen kadar ji tiča rine. Nima družine. Nima nič. Samo delo. Nobenega veselja. Razen otrok.

In to je realnost večine kmečkih žen. Čustveno otopeli možje. Zlobna tašča in tast. Delo. Delo. Delo. Če pojamra….nehvaležnost, ker je prišla menda na postlano. Medtem ko prispeva svojo plačo, svoje delo. Hvaležna mora biti. Oni….nimajo nič od nje 🙂

p.s.
Sem iz kmetov, vem kaj vse to prinese….in ves ta bulšit da ni časa za ženo in otroke, da ni mogoče staršem mej postavit, da ni časa za dopust/izlete….je BULŠIT! Bulšit nedoraslega pezdetka, brez hrbtenice, ki se bolj tastarih boji kot je ljubil (jo že zdavnaj ne več) ženo in otroke, nekoga ki “živi tako kot je treba” z ženo in otroci, čeprav tega nikoli verjetno ni hotel (itak ni sploh razmišljal o tem kaj hoče), še manj je bil pripravljen na družinsko življenje. Ker se s svojo bedo ni zmožen soočiti pač beži v delo. Tako kot eni v alko ipd.. On na njive ipd. Samo da ni doma, samo da mu ni treba biti oče, samo da mu ni treba biti mož in samo da mu ni treba biti sin. Beži. Beži pred vsem. Beži pred sabo. Ker je pezde.

Pa to je zdaj pogruntala? Saj je napisal, na začetku je bila srečna. Kaj se je spremenilo? Po moje to da je treba zdaj malo za starše poskrbet. Prej so oni verjetño skrbeli tudi za njena otroka, zdaj je pa malo drugače, pa ne gre.

Ločitev je pa kaj? Prepovedana za te ženske? Kaj jih zadržuje da ne popoka otroka, pusti moža naj dela cele dneve in gre, če je tako nesrečna? Naj si uredi življenje kot ji paše, najde nekoga ki jo bo ljubil, vozil na dopuste in vse ostalo po čemer hrepeni. Kje se zatakne? Saj nismo v letu 1700.

Kaj jo ovira? Mogoče otroka? Mogoče to da ne želi razdreti družine? Mogoče to da se trudi in prosi in čaka in upa, da se bo tudi on začel boriti za zakon in družino? Očitno je že na pragu, glede na to da je gospod končno ugotovil da zakon gre papa če eden od zakoncev ne sodeluje v njem. Niso vsi narejeni samo jaz jaz jaz in gredo stran takoj ko jim nekaj ni prav, brez da bi se trudili to popraviti in brez da bi razmišljali o tem kako to na druge, sploh otroke vpliva. Plus na kmetih so. Tam so ljudje drugačni. Drugače razmišljajo. Drugače gledajo na ločitev. Ženska je verjetno bolj tradicionalne sorte, zato tudi toliko časa vztraja. Ampak vsak ima mejo. In človek sprašuje kaj naj naredi, da ne bo šlo čez mejo. Jaz sicer mislim da je že šlo, ma človek ima očitno še upanje.

Stisn jo, tih bod in ne rin ke vanjo

Upam, da želiš rešiti zakon zaradi nje, vaju, vajine družine in ne zato, ker pri hiši rabite gospodinjo in delovno žensko roko. Moj mož je obrtnik, postavil na noge svoj posel, pri katerem je uspešen in to je zahtevalo veliko truda, dela in prilagajanja cele naše družine. Ampak vedno je bil čas tudi za izlete, dopuste in družino. Ni mi bilo težko prevzeti večji del družinskih obveznosti, ker mi je vedno dal vedeti, da sem enako zaslužna za njegov uspeh, vzeli smo ga kot uspeh cele družine. Tudi tvoja žena bi mnogo lažje funkcionirala, če bi vedela, da ima tvojo podporo, da ceniš njen trud in narediš nekaj zanjo, za vas. Tole kar ti opisuješ, bi jaz že zdavnaj obupala na njenem mestu. Ena tu piše, da je tvoja žena prišla “na gotovo”. Res ja, ker ženske danes si res želijo garati na kmetiji dveh dementnih, zlobnih starcev in brezjajčnega moža. Bodi že enkrat moški in poskrbi za svojo družino.

Pred dvajsetimi leti še noben ni bil dementen, predvidevam. Dozdeva se mi, da je takrat začela bolj z malim, starša sta verjetno naredila veliko, mož je pomagal, pridejo otroci, tašča kaj opere, skuha, gre po otroke, jih varuje ko se gre k frizerju in kaj podobnega. Takrat sta bila starša stara nekje 50 verjetno, še pri močeh, potem se slika obrne, obnemoreta, mož prevzame, dela vedno več, časa za dopust ni. To da se bo to zgodilo ona nekako ni predvidela. Ker če bi jo prvi dan motilo vtikanje tašče bi takrat, kljub ljubezni šla. Rekla možu greva na svoje ali pa nič.

Miran Mirko, karkoli že si. Dam ti en moški nasvet. Najprej si losaj en Union in se umiri. Ni konec sveta, če bo šla. Pusti jo, naj gre, kamor hoče.

Žensk je dovolj, na Ona On boš lahko izbiral in ni vrag da se med 1000 babnic ne najde ena zate.

Pa srečno Kekec