Kako na podlagi avta, oblačil veš kako bogat, reven je človek?

Kako pa ti veš kake majice kupuje Zucerkberg? A osebno tebi polaga račune, da veš?

Veš eno je ali lahko kupiš, drugo pa je, če si dejansko tako butast, da daš 250€ za majico.

Jaz verjamem, da lahko marsikdo da za majico 250€,a mapk zakaj za vraga bi bil človek tako neumen, da bi to počel?

Blebetaj kolikor hočeš, ampak nakup majice s kratkimi rokavi za 250€ je neumen nakup. Nobena majica ni toliko vredna. Torej?

Sicer pa, ko se tako spoznaš na majice za 250€ (jaz se ne), daj mi povej, če je po 50 letih in recimo 500 pranjih še taka kot nova? Namreč, če je taka cena, mora tudi biti kvaliteta vrhunska.

Eh ta pravim bogatašem nikoli ne bi presodil, da so bogati. Se niti ne želijo metati ven in izstopati, ker vedo, da se folk takoj pripopa na njih iz koristoljubja.

Se spomnim sem pred leti sla na banko, se pozanimat za vecji kredit, jaz mlada z ok placo, oblecena bolj preprosto, bil usluzbenec na zacetku zelo prijazen, ko sem mu povedala, koliko kredita bi vzela in kaksno placo imam, je z mano ze zacel govorit bolj osorno, na nadaljna vprasanje je s tezavo odgovorjal…

Ali je vredna v smislu utemeljenosti cene s stroški izdelave ali ne, je vseeno. Gre za to, da on more mojstra krojača plačati, da mu naredi majico po meri, večina nas tu pa si česa takega niti v sanjah ne more privoščiti… Morda sem ter tja eno ali dve obleki za posebne priložnosti v življenju. On pa si to more privoščiti na ravni peri-deri majčke. Reci kar hočeš, je precej nenavadno iz našega zornega kota. Izstopajoče. Opazno.

In kot sem že poprej napisal, je takšno artikuliranje zavisti sila neustrezno. Premalo se zavedamo, da sodobna ekonomija temelji na produkciji nesmislov oz. luksuza. Praviš, da je 200 ali 300 evrov za majčko preveč? Res? Malo pomisli… Pokličeš krojača, pokramljaš z njim… Se zmeniš za termin… Pa je šlo četrt ure… Nato merjenje, izbira barv, materialov,… 1 ura. Nato krojenje, prvo šivanje… 2 uri? Nato pomerjanje, popravki, likanje in predaja kupcu… Hej, saj je samo dela brez materiala za 5 ali več ur. Če damo eno tako slovensko urno obrtniško postavko, je samo dela za nekih 100 – 150 evrov. Plus material in stroški…

In na koncu vprašanje: je idiot in, ki omogoča obrtnikom preživetje, ali ti, ki z nakupi v KIK-u pomagaš pri razkroju domače obrti v tvojem življenjskem okolju?

Tisti, ki si izmišljajo te teme, so še bolj revni od socialcev.

Pogovarjaš se z njim in opazuješ, kako ravna v vsakdanjem življenju. Dolgo časa. In potem si ustvariš mnenje o njegovem bogastvu – bogastvu v glavi in “srcu”. Ostale vrste bogastva me pa ne zanimajo.

Denar mi ni prinesel občutka za modo in oblačenje tako da vztrajam v kavbojkah H&M in podobno majicah in trenirkah. Za avte mi je pa isto vseeno zdej, kot mi je bilo prej. Mora vozit, pa servis mora bit blizu.

Mislim, da je na podlagi videza, sploh pri mlajših generacijah, ne ogoče zagotovo ocenit finančno stanje.

Tako dolgo sem že na svetu, da sem bogataše videla  in ocenila za povprečneže, tiste “tapogumne” s hudim minusom na računih in večimi rdečimi podjetji, pa za bogataše.

E meni ta detektor za “embalažo” ne dela, zato me embalaža več ne zanima, pač pa vsebina.

iDESI, ti si moški? Res odličen jezik. Pa oprostite moški, biološko pogojeno.

Razumem tvoje pisanje. Se pa čudim, da se ti ljubi matrati na mon-u, kjer skorajda ne naješ sogovornika na tem nivoju. Mislim na konkretno temo, ne na jezik. In ta miselni prepad se vsako leto rapidno poglablja.

Pač pa res zanimiva, čeprav predvidljiva razmišljanja.

Zanimivo, nivo mona poznaš v piko, desijevega spola pa ne!

Jea right željko, laži mi ti vjerujemo, dokler ne objavijo tvojih poslobnih rezultaov 😉

Hvala za kompliment. Zakaj izgubljam čas na MON-u? Tudi jaz sem na svoj način okvarjen, kot večina tu. Spreminjanje sveta je sila naporno, a moja naloga je še večji izziv: postati boljši človek. In debata na tem forumu mi omogoča, da ne pozabim, kdo sem.

Jao, Desi: od kje pa ti veš kako kupuje Zuckerberg? In, če vse v detajle veš, daj odgovori že na zastavljeno vprašnje: bo ta famozna majica za 250€ zdržala 50 let in bo po 500 pranjih skoraj taka kot nova? Če ja, potem je to pameten nakup. Če ne, potem je neumen nakup.

Pa spet nekaj obtožuješ, nakladaš v tri krasne. Ne poznaš me pa trdiš, da nabavaljam majice v Kiku. Ti imaš vedno take navade, da ljudi, ki jih ne poznaš kar po svoje obtožuješ? Po tej logiki sklepam, da tudi o teh majicah za 250€ nimaš pojma, samo nakladaš v tri krasne. Tako kot o meni trdiš, da nabavljam v Kiku, tako je tudi vse ostalo tvoje nakladanje.

TOčno tako :). Se močno strinjam.

Ampak zmagajo pa seveda tisti, ki lapajo o trgovinah za socialce. Samo zdaj ne vem ali je to Mercator, Hofer, Eurospin ali je to mogoče Tuš…? Kako veste katere trgovine so za socialce? Nič ne piše zunaj.

Pa še ena moja prigoda s šiviljo. Sem imela po meri narejeno obleko za maturantski (pa ne po moji želji, jaz sem se temu upirala). Nadležno do kraja. Pa merjenje pa pomerjanje pa spet merjenje pa spet… 100x bolje, da greš v trgovino, preveriš kaj imajo, pomeriš, plačaš in stvar rešena.

Kar se tiče šivilje in krojačev: samo in izrecno samo takrat še, ko je treba kako oblačilo popraviti, skrajšati, zožati ali kaj takega. Da pa bi zapravljala čas za po meri narejeno: niti pod razno.

In izjemno težko verjamem, da bi kdo tratil čas za to, da bi si dal delat majico s kratkimi rokavi pri šivilji, krojaču in zapravljal čas za nadležne meritve, pomerjanja.

Bolj ko je človek neumen – bolj ocenjuje druge po nekih “vsem jasnih” kriterijih, ki pa v resnici ne povedo čisto nič..

Že sama beseda “socialci” je izraz z družbenega dna, ki ga med bolj intelektualno ali pa tudi kvalitetnejšo finančno družbo ne boš slišala.

Sicer pa tako, kot zgoraj pravi Haložanka.

Kar se tiče oblek po meri – ni nujno samo zapravljanje časa; krojač ti lahko pride v pisarno in ima potem tvoje mere shranjene pri sebi. Obvestiš samo, ko se ti pomembno spremeni teža in takrat prilagodi.

Sam imam par oblek po meri – in sicer službeno in elegantno večerno, pa jih kar rad nosim; vseeno bolje stojijo kot večina kupljenih – in pa – so unikat.

Običajno, ko vidim kakšnega z avtomobilom ‘dragih’ znamk, najprej pomislim, da gre za še enega južnjaka. V Bosni moraš obvezno voziti Mercedesa ali WV, v Črni Gori BMV, Kosovarji imajo poleg teh še Audije…

Ne vem kaj se prepirate, bolj kot kaj kdo nosi/vozi je pomembno, kako to počne.

Blefer lahko obleče/vozi najdražje stvari, v resnem poslovnem svetu bo hitro zaključil, dočim nekdo, ki obvlada, lahko pride tudi v blagovniški konfekciji in bo uspel.

Tekma, o kateri govori desi, v resnem poslovnem svetu ne obstaja, obstaja pa med japiji in povzpetniki, ki ne dosegajo nekih resnih poslovnih in osebnih rezultatov.

No, ne vem, kaj kdo smatra kot resne poslovne ljudi in kaj ne. Sam jemljem poslovne stike resno, čeprav gre ponavadi zgolj za družinske firme.

Tudi moram skromno priznati, da nimam opravka z dejavnostmi, kjer konkurenčnega boja in tekmovanja za prestižno pozicijo v branži ni, tako da tvojih izjav ne morem ne potrditi, ne zanikati.

Moje izkušnje so pač precej omejene na Nemčijo, VB, Švico, Francijo in Italijo, zato tudi govorim iz tega ozkega referenčnega okvirja.

Verjamem, da imate nekateri tudi druge izkušnje in zanimivo bi bilo prebrati na temo dinamike odnosov v teh krogih.

Majice s kratkimi rokavi ti tudi dela krojač?

Mislim, da sem že večkrat napisal, da sam ne kupujem pri omenjenem krojaču, tako da njegovih izdelkov ne morem ocenjevati.

Glede ostalega pa… Nekaj širine pa res pričakujem od kolegov pri debati. Verjamem, da smo vsi sodelujoči vendar toliko zreli,da znamo razločiti figurativno prispodobo KIK-a v mojem zapisu od neposredne implikacije.

?

Dobra :).

Jaz, ko vidim na AC za sabo črn BMW pa pomsilim: pazi se, šofer je ziher agresiven psiho, ki ne zna vozit, je pa zelo nasilen.

Ja, oprosti no, ker ne preberem vseh tvojih izjav na monu in ne vem pri katerem krojaču ne naročaš. Veš pa seveda vse o krojačih majic s kratkimi rokavi. To pa seveda ti verjamem, če pa si tak strokovnja.

Še enkrat: direkt mene so obtožil, da hodim v KIK. Drugače povedano: rad podtikaš laži.

Fajn napisano.

Ne.

A nisem dovolj jasno napisal, da od krojača imam “par oblek po meri.”? To je bilo dobesedno – in pomeni 2 obleki.