Kako ljubitelji živali gledate na neljubitelje?

Na tem forumu je ogromno govora o pasjeljubcih, o ženskah, ki imajo psa ali mačko namesto otroka… Sedaj me pa zanima kaj si ljubitelji živali mislite o tistih, ki do živali ne gojijo kakšnih posebnih čustev? Ste lahko prijatelji s takšno osebo? Lahko takšno osebo spoštujete? Kaj si mislite o ljudeh, ki določeno vrsto živali sovražijo in je ne marajo v svoji bližini – to opažam še posebej kadar gre za mačke?

Čez dve leti bo ostalo bore malo pasjeljubk. Seveda ne bodo nič manj motene, le cuckov ne bodo več imele.

Čisto vsi, s katerimi se družim, so ljubitelji mačk, nekateri od njih tudi psov in imajo doma mačko, pa še psa:)) Torej imam kar srečo.

Z vsemi ljudmi se ponavadi dobro razumem, razen s tistimi, ki sovražijo živali. Taki ljudje mi niso blizu in z njimi nočem imeti opravka.

Odvisno kaj si predstavljaš kot neljubiteljstvo? Nevtralnost ali sovražnost?

Po izkušnjah sodeč so tisti, ki se nonstop spotikajo ob druge, izkažejo, da so sami problematični in osebe nevredne zaupanja, še manj pa družbe.

Jaz sem imela več let prijateljico, ki ni nikoli pokazala nobene naklonjenosti do živali. Ko smo srečali kužka, je šla mimo v velikem loku recimo. Potem pa se je nekega dne vse spremenilo. Kupila si je psa in postala ena največjih pasjeljubcev na svetu. S psom ravna kot s človekom (pes se hrani na mizi, kjer ima pogrinjek in fancy krožnik, spi v tisti mini kraljevski , postelji ali pri njej na blazini, z vlažilni mi robčki mu briše ritko po kakanju in lulanju…) spremenila pa se je tako močno, da med nama ni bilo več enako kot prej. Sama imam rada živali, ne čutim pa iste povezanosti kot z otrokom ali partnerjem. Ona mi je to zamerila, tako da sva šli vsaka svojo pot. Skratka zaključek pojasnila je to, da vse ki niso enakega mišljenja iz dna srca prezira in si niti ne želi biti v njihovi družbi.

S takimi nočem imeti opravka in se od njih distanciram. Imam eno bivšo prijateljico ki jo občasno srečam in še kar rine vame in se hoče dobivat na kavi, medtem ko načrtno ignorira mojega psa. Kar ne zašteka na lep način da mi ni do druženja z njo.

Pes zunaj, mačk zunaj in normalen odnos do živali, ne objemanje in tretiranje kot človeka. Vse kar počno današnje pasje in mačkoljubke je patološko, to so motenke, ki jim ni pomoči.

Pasjeljubci se mi zdijo ena prav posebna pasma. Cudni, nic se jim ne dogaja. V vsakem stavku omenijo svojega cucke, vse se vrti okoli psa. Z ljudmi se ne znajo povezat, razen v povrsinske odnose.

Kaj čem jih sovražiti?
So pač zame ljudje, ki jim nekaj manjka – kot ne bi videli barv recimo, ali ne bi imeli tadi glasbe. Torej so prikrajšani, ne pa slabi ljudje.
Če malo pomislim, jih je v moji družbi malo, samo enega se spomnim, da ne mara mačk.

Moja najboljsa prijateljica nima nobenega obcutka za zivali.
Mi imamo od nekdaj vedno doma hisne ljubljencke.
Ona spostuje moje obcutke, jaz njene. Zakaj bi si delali probleme tam, kjer jih ni?

Ki sovraži zivali. Poznam pa ljidi, ki imajo normalen odnos do živali in pohabljence, ki ga nimajo. V to kategorijo spadajo razni vecinoma mešcanski pasjeljubci, vegani in podobna svojat, ki poclovecuje nekatere vrste zivali istocasno je sovrazno nastrojena proti tistim z zdravim odnosom do zivali. S temi ljudmi se vcasih moraš sporeči, predvsem ko ti zacnejo pametovati in se vtikati v kaksen pogovor in vsiljevati svoja prepricanja. Denimo ko govoris o klobasah, pa kolinah, pa da je pes pred bajto kost glodal.

Spet to vprašanje, kaj si mislite…. Imam živali, v življenja drugih se ne vtikam, nekoga ne bom silil, da mora psa, mačko vzljubit, če sam to ne želi. Bom pa vsekakor ukrepal, če se bo kdaj kdo pred mojimi očmi znašal nad nemočno žival.

Po mojih izkušnjah se je najbolj treba bati tistih, ki ne marajo ali celo sovražijo mačke. In to na podlagi nekaterih floskul v stilu, da so mačke hinavke, da človeka samo izrabljajo, da so potuhnjene in take traparije. Potem pa ugotoviš, da imajo ravno ti ljudje te lastnosti. 🙂

Nisem ljubitelj živali v smislu, da bi si želel imeti živali v lasti in ob sebi. Sem pa ljubitelj živali v smislu, da se mi zdi narobe, da jih tako brez pomisleka pobijamo za hrano in jim ne priznavamo neke osnovne pravice do življenja.

Zakaj so ravno psi in mačke nemočne živali in je za njih treba skrbeti. V bistvi ste pasjeljubci in mačkoljubci izkoriščevalci, za svoje ugodje kratite svobodo psom in mačkom, jih celo kastrirate in jim omejujete spolno svobodo, vse za lastno ugodje, in se greste za neke lažne skrbnike živali – v bistvu ste do živali egoisti.

Jaz imam muce, psa ne ker pač ni časa ne prostora zanj. Nekateri moji prijatelji imajo radi domače živali in jih tudi imajo, nekateri mislijo da niso za v stanovanje, nekateri jih nikoli nebi imeli. Vsi se normalno razumemo. Jaz na svoje živali gledam kot živali, ne kot na otroka/ljudi, ker to niso. So mi zelo pomembni, ampak ne nadomestijo pa otrok. Od kje vam take bolne? Kdo si omisli žival namesto otroka? Bolano. Ljudje ki počlovečijo živali niso ljubitelji živali! Živali imajo pač drugačne potrebe kot ljudje, če jih imaš rad to spoštuješ. Isto spoštuješ mnenje prijateljev čeprav je drugačno od tvojega. Tako da ne nimam problemov z ljudmi, ki niso ljubitelji živali. Imam pa problem z ljudmi, ki škodijo živalim, to pa ja. Ker nekaj je da ti pač niso všeč, nekaj pa da si psihopat ki ti mučenje nekega bitja daje užitek. Isto mi niso ravno blizu primitivni ljudje. Ampak to ne samo kar se živali tiče. Ko bi se ljudje toliko zanimali zase in za svoje življenje, kot se za tuja, bi bil svet krepko lepši plac. Dokler nikomur ne škodiš zaradi mene lahko ljudje živijo kakor hočejo. Pa nihče nima pravice nekomu nekaj vsiljevati. Če nekomu niso všeč mačke mu pač niso. To nič drugega ne pove o njemu kot da mu pač niso všeč mačke! Dokler jih pusti pri miru in ne najeda s tem ostalim….

Prav nič si ne mislim. Če se pa kdo vame vtakne je pa vseeno ali ima doma zlato ribico, anakondo ali pa plišaste igrače.

Sem dog person in mačk ne maram – se jih ne dotikam in ne maram, da se one dotikajo mene, kač ne prenesem (tudi slepci spadajo v to kategorijo) in komarji me spravljajo ob živce enako kot vsa perjad, ki nekontrlirano frči okoli mene. O kobilicah raje ne bi;)

Ej jaz sem tudi dog person. Muce so mi sicer čisto luštne, ampak enostavno jih ne štekam. Tudi za božat je nekaj čisto drugega en ravno prav mesnat pes kot tiste kosti. Pa tudi se mi zdi da muce več bolezni in zajedalcev nosijo okoli ker so večinoma proste.

Ej jaz sem tudi dog person. Muce so mi sicer čisto luštne, ampak enostavno jih ne štekam. Tudi za božat je nekaj čisto drugega en ravno prav mesnat pes kot tiste kosti. Pa tudi se mi zdi da muce več bolezni in zajedalcev nosijo okoli ker so večinoma proste.
[/quote]

Kot otrok sem imela 2 muci, sta se prosto sprehajali zunaj-notri. Ampak čisto nezanimivi. Nikamor ne moreš z njimi, ne nič. Medtem ko so veselje in vragolije psa…:):):):) (za vse ostalo je Mastercard:))

Ljubiteljev živali je zelo malo. Če nisi vegan, nisi ljubitelj živali.

Se strinjam in enako razmišljam.. ljudje smo narejeni tako,da smo drugačni.hvala bogu! Nikogar me obsojam,če je drugačen kot jaz,kajti tudi jaz sem drugačen kot on z njegovega stalisca..sem pa za poštenost in lep odnos do drugih živih bitij..

Se strinjam in enako razmišljam.. ljudje smo narejeni tako,da smo drugačni.hvala bogu! Nikogar me obsojam,če je drugačen kot jaz,kajti tudi jaz sem drugačen kot on z njegovega stalisca..sem pa za poštenost in lep odnos do drugih živih bitij..
[/quote]

Tud jaz se čisto strinjam.
Drugače pa tudi jaz ne poznam ljudi, ki bi sovražili živali, jim grejo pa zelo na živce pasjelubci. Kar nekaj je takih, ki ljudi, ki jih opozarjajo na njihove napake označijo za sovražnike.
Je res težko dojet, da se vsi ne želijo ubadati z vašim psom in zato je potrebno, da so psi na vrvici.
Je težko dojeti, da ljudje ne želimo hodit po drekih vaših psov. Je težko dojet da krave niso nič manjvredne od psov, zato je potrebno dreke pobirati tudi po travnikih.
In tako naprej in naprej.
Pa da ne bo pomote. Imam psa in se zavedam, da imam zaradi tega tudi dodatne obveznosti.

jz gledam na njih normalno. če nekdo ni ‘živalski tip človeka’,  pol je to razumljivo.   sama mam rada pse in mačke,  idejo o tem de bi kdaj mela doma mačko sem pa opustila sej sem brezposelna, žvim pri starših,  in nimam niti osnovnih pogojev de bi lahk kdaj mela mačko.  vedno pa rada vidim tko mačke kot pse pri drugih ljudeh, recimo zunaj na sprehodih.  poleg tega se tudi zavedam kakšna obveznost je met žvali doma, mi smo velik let nazaj meli doma skobčevko, jasno midva z bratom nisva mela cajta rihtat ptiča ker sva takrat bla oba v šoli, on v osnovni, jz v srednji šoli, in me seveda skrb za ptiča večinoma pristala na naši mami. na srečo predno smo se odločili za ptiča sta oba starša to skrb za ptiča bla pripravljena sprejet. z bratom sva največ nrdila pri ptiču to de sva mu zamenjala podlago,  posesala pod kletko, mu dala hrano in vodo in to je blo to.  ptič je v familji pristal seveda, ker sva si ga z bratom želela, ker sva ga vidla pri moji teti k je vedno mela ptiče in pse pri hiši ( pse sploh ker je moj stric amatersk lovec in je lovil s psom, zato so vedno meli pse doma),  jasno se pa nisva zavedala odgovornosti ki jo prinese skrb za žival. še dobro de nam je s ptičem laufalo. ko gledam čez leta nazaj kako je bilo s tem je tko, mam zlo mešane občutke:  takrat smo meli popolnoma drug način razmišljanja. men je še zdej žal de nam moja teta takrat ni razložila kakšna obveznost je skrb za žival, in de jo naj nimamo če si jo ne vsi želimo. ptič je večinoma bil doma zaradi najine želje.  moji starši so to sicer sprejeli, niso bli pa pretirano navdušeni. sej nam je laufalo s ptičem, nič ne rečem,  luštno smo se meli, zabaven je bil, vse ok.  ampak ko pa pomislim širše na vse to glede na to da sva se midva z bratom predno smo se odločili za ptiča,  zapičla v tetinega ptiča, ker je pač bil lušten, mi je pa žal de smo se sploh odločili za svojega ptiča. kot de ne bi vedeli de so žvali super za otroke in de se otroci z navdušenjem zapičijo v katerokoli žival! kakšen je potem epilog, pa vemo, itak. in to sploh še ni vse: ko je moj brat bil še predšolski otrok, jz pa sem bla na začetku 8letke, sva se zapičila v tetinega takratnega psa! jasno de naju je pritegnilo in če ne bi bli vsi vključno z mojo teto proti de bi mi meli psa doma,  bi blo eno veliko SRANJE, po domač povedano. še prav so povedali. teta je takrat rekla ‘ne’, starši so tudi rekli ‘ne’, in pri tem je ostalo. in podpiram na vso moč! prekleto, pa ne morta se otroka, z bratom, mislim de je brat bil takrat str ene 6 let, jz pa ene 8, odločat za psa, no. upam de je vsem jasno de nisva razumela kva pomeni pes doma, sej sva ga vidla samo pri teti in nikjer drugje. pa smo spet tam, psi pritegnejo otroke ker so luštni!

no ko sem prej odgovorla na temo kako ljubitelji žvali gledajo na neljubitelje žvali.  nič nimam prot ljudem ki niso ‘živalski tipi’ in zato živali pač nimajo. ne prenesem pa takšnih, kot je bil primer ene punce tud na tem forumu, k ljudje rečejo de ‘sovražijo mačke al pa pse’ in jih ne morejo videt. to so pa sadisti,  ne pa navadni neljubitelji mačk in psov, k bi bli sposobni žval tud ubit če bi šlo.  tko pa se s hišnimi ljubljenčki ne dela, sorry.

al pa recimo dober primer človeka k ne mara mačk,  ni pa sadist. tak je recimo moj oče.  njemu so se mačke že pred leti zamerile, ker je mela njegova mama probleme z mačkami, ker ni znala zanje skrbet, ‘mačje’ probleme pa je pol reševala vsa familja, moja teta in moji starši, seveda.  epilog je takšen: moj oče mačk ne mara, ni pa sadist in ni tip človeka k bi recimo mačko ubil.  on samo ni ‘mačji’ tip človeka in to je vse. moja babica pa je mela takšne probleme z mačkami, de so se mačke zamerle celo moji teti, pa ma moja teta drugače rada živali, de ne bo pomote.

in ja, jz se lahko pogovarjam z ljudmi k majo radi živali in tud s takšnimi k pač niso živalski tipi.

poznam pa primere ljudi k majo radi živali pa jih ne morejo met zaradi pomanjkanja cajta.  recimo moja frendica ma rada mačke in pse, žvali pa ne bo mela ker nima zanje dost cajta. po cele dneve je v službi, živi sama in ko pride domov rada še kam gre. poleg tega mačke al pa psa ne bi mela kam dat čez počitnice ko bi bla na dopustu,  razen h svoji primarni familji, ki pa ne žvijo v njenem kraju in bi mela s tem kup problemov.  zato se je odločila de živali vsaj zaenkrat ne bo mela.

podoben je primer moje druge frendice. ona ma rada pse, doma pa nimajo nič, nikoli niso meli, ker nihče ne bi meu cajta za žvali, ker so vsi zdoma.  ona je po cele dneve na šihtu, žvi sama in hodi domov samo spat.  potem, njeni starši pa tud še delajo, in je bajta prazna. zato je najbolj odgovorno do njih de žvali nimajo kar podpiram.

mam še eno frendico k ma tud rada pse ( mačke tudi, ampak je bolj ‘pasji’ tip človeka), samo domačih žvali pa nima, ker nima nobenega cajta. ona ma 2 službi, še zase nima cajta, kva šele za žival, zato živali doma nima.  tudi podpiram na vso moč.

to bi bla dobra tematika za ta forum:  kdaj ne met mačke al pa psa pa bi se lahk pisalo o primerih, ko majo ljudje sicer radi žvali pa jih nimajo zaradi pomanjkanja cajta.

ja ko sem prej omenla tematiko k bi bla dobra tud za ta forum, namreč o ljudeh k nimajo žvali, ker zanje nimajo dost cajta.  de ne bo pomote to niso neodgovorni ljudje al pa ‘sovražniki’ živali. zelo so odgovorni, ker če nimaš dost cajta za žval, je boljše de jo nimaš, k pa de bi jo meli, pa bi pol žval bla cele dneve sama doma.  živali so družabna bitja in rabijo svojega človeka.  zato.

recimo ko sem prej že omenjala ljudi k majo radi živali pa nimajo cajta za njih, takšen primer je tud moja bivša sošolka iz 8letke. ona je kot otrok sicer mela žvali doma, ni pa mela kej pretirano dost cajta zanje. žvali ma rada še vedno, ampak jih pa nima ker zanje preprosto nima dost cajta. že prej ga ni mela ko je še študirala, in ko se je zaposlila, in potem čez en cajt tudi rodila otroka, pa ji je primanjkovalo cajta še celo zase,  in logično de pol žvali nima. in prav je tko. je premogla tok odgovornosti ko je kmalu vidla de z žvalmi pri njej ne bi šlo,  de se ni odločla za nobeno žval.

Zelo simpatično napisano 🙂

Sama imam zelo rada živali, a mi primanjkuje časa. Zato živali nimam. Če že, bi se odločila za papagaja, ker se mi zdijo inteligentni,  prikupni in družabni. A rabijo veliko pozornosti, če ne postanejo zamorjeni v svoji kletki. Mi pa smo veliko zdoma in zato mu ne bi mogli posvetiti dovolj pozornosti. Mačke ne rabijo toliko pozornosti, ampak je mož alergičen na živalsko dlako. Tako imamo od živali samo kakega pajka v kotu stanovanja, če se pa razmnožijo, jih pa  polovim v kozarec in ven vržem. Žive, seveda. Smili se mi živalca, tudi škorpijonov ne pobijam. Celo kakega deževnika rešim, ki se zvija sredi betonskega pločnika, ga kar z roko primem in vržem v travo.