Vprašanje že v naslovu teme. Po mojem knjižne oblike ni, oblika straš je samo pogovorna različica.

Navadno uporabimo zvezo eden od staršev, npr. roditeljskega sestanka se je udeležil eden od staršev. Je pa odvisno od sobesedila. Ta zveza ni mogoča vedno, posebno v enostarševskih družinah, kjer mati (oče) ni eden od staršev (ker drugega od staršev ni), takrat se poskuša isto povedatu drugače, pač tako, da je skladno s sobesedilom.

Zelo nizko so padli ti strokovni odgovori. Starš je v zadnjih letih povsem uveljavljena oblika in bo potrjena v naslednjem SP.

glede na trenutni pravopis pa ta oblika ni pravilna, zato se v strokovnih in podobnih besedilih ne uporablja.

Se strinjam. Življenje gre naprej, družinski vzorci se spreminjajo in zato imamo tudi kar nekaj enostarševskih družin. Takšno družino lahko ne nazadnje tvorita tudi otrok in oče samohranilec. To je bilo še pred desetletji nerazumljivo in za očete samohranilce težavno, saj nikakor niso mogli uveljavljati statusa in prejemati iz njega izhajajočih ugodnosti. Kakorkoli, v primerih enostarševskih družin je ovinkarjenje v stilu “eden od staršev” neprimerno.

Ne pozabimo, da obstaja tudi še “roditelj”, “roditelji”! Hodimo na roditeljske sestanke, beseda “roditelj” pa je bila po nepotrebnem potisnjena nekoliko v ozadje.

Jana, se povsem strinjam glede enostarševskih družin in poimenovanj zanje. Prav zato sem že na začetku omenila, da ta zveza ni najprimernejša prav za vsak pomen.

Prav to, kar si pojasnila, sem imela tudi v mislih, ko sem razlagala primer enostarševske družine, torej s samo mamo ali očetom. Trend je jasen (če mu lahko tako rečemo), kaj pa se bo zgodilo z usvajanjem besed v jeziku, pa tudi iz steklene krogle ne moremo napovedat. Torej moramo upoštevat besedišče, kot ga prinašata SSKJ in SP, naj bosta še tako zastarela. So pa seveda še druge možnosti, saj ni treba viseti ko pijanec na plotu na tej besedni zvezi …

Glede roditelja je res, imamo roditeljske sestanke, vendarle pa je v knjižnem smislu primerneje govoriti o starših.

Nemogoče je mogoče – da prebereš kaj takega, pa res lahko zasovražiš vse lektor’ce.

Na čem naj naslednja SSKJ in SP ali whatever temeljita, če ne na dotedanjem razvoju jezika? Zamešala si vzrok in posledico.

Bomo par let pisali bonbon, nato bombon in potem spet bonbon? Vakuum pa kar večno z dvema u?

E, bob, tukaj imaš nišo. Ko vse tako veš, zakaj sam ne sestaviš slovarja in pravopisa?!

nisem jaz bob, če si slučajno odgovarjala meni