kako je prav?
Tukaj je problem tudi v napačni uporabi nazivov, ki si jo privoščijo zdravniki.
Ko zdravnik konča medicinsko fakulteto, postane
Jože Novak, dr. med. ali Jožica Novak, dr. med.
Če pa zdravnik naredi še doktorat znanosti, potem je pravilno
Dr. Jože Novak, dr. med. , običajno se strokovni naziv izpušča.
Enako velja za zdravnice: dr. Jožica Novak.
(Članka dr. Monike Kalin-Golob, Slovenščina v pravni praksi, PP, 43/2002: Navajamo torej le akademske nazive, ti morajo stati pred
imenom. Drugi strokovni nazivi se običajno ne
pišejo, če že, potem za priimkom in za vejico)
Sicer pa odgovor na to vprašanje ponuja drug članek, ki ga zaradi uporabnosti navajam v celoti:
Slovenščina v pravni praksi: Osebna lastna imena (2.del), Kalin – Golob, Monika, dr., Pravna praksa, letnik 2001, številka 8, stran 59:
Prejšnji teden smo obravnavali moška osebna lastna imena, danes se pomudimo pri
ženskih imenih in priimkih:
* žensko ime sklanjamo, priimka pa ne (Mojca Kos, Mojce Kos; Danica Prijatelj,
Danice Prijatelj; Blanka Vesel, Blanke Vesel);
* starejše (in danes ne ravno moderno) je sklanjanje imena in priimka, vendar
moramo v tem primeru priimek spremeniti v pridevniško obliko (Mojca Kosova,
Mojce Kosove; Danica Prijateljeva, Danice Prijateljeve; Blanka Veselova, Blanke
Veselove). Pridevniška oblika je pogosta pri predstavljanju, ko ženska sebe
pogosto predstavi le s priimkom, npr. Novakova, prav tako tudi pri vljudnostnem
ogovarjanju za nazivom: profesorica Sfiligojeva, doktorica Joganova, sodnica
Kočevarjeva;
* če ima ženska dva priimka, veljata obe pravili:
– sklanjamo samo ime: Monika Kalin Golob, Monike Kalin Golob (v praksi se
pojavlja tudi pisava z vezajem: Olga Kunst-Gnamuš, Olge Kunst-Gnamuš);
pravopisno sta mogoča oba zapisa, z vezajem ali brez njega;
– sklanjamo ime in drugi priimek, ki ga postavimo v pridevniško obliko: Monika
Kalin Golobova, Monike Kalin Golobove; Olga Kunst-Gnamuševa, Olge
Kunst-Gnamuševe;
* če ima ženska dva priimka, jo moramo v uradnih položajih ogovoriti z obema,
saj jo identificira le celotna zveza imena in obeh priimkov;
* priimke na -a sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi (vzorec lipa): Ivana
Kobilca, Ivane Kobilce; Jasna Tepina, Jasne Tepine; Ada Vidovič Muha, Ade
Vidovič Muhe. Lahko pa priimek ostaja ves čas v imenovalniški obliki: Jasna
Tepina, Jasne Tepina;
* pri pridevniški obliki moramo upoštevati premeno, ki smo jo navedli že pri
moških zgledih: kadar se osnova končuje na c j č ž š dž se -o- preglasi v -e-:
Gnamuševa, Vidovičeva, Snojeva, Reševa; končni -c- se spremeni v -č-, nato sledi
preglas: Zajec, Zajčeva; Korošec, Koroščeva. Enako -c- preide v -č- tudi pri
svojilnih pridevnikih iz lastnih imen: Mojčin;
* ženska imena, ki se jim osnova končuje na samoglasnik v rodilniku množine
osnovo podaljšajo z -j: Livia (v dvorani je bilo več Livij), Tea, Tej; Lea, Lej;
* po 3. ženski sklanjatvi se sklanjajo ženska imena, ki imajo v imenovalniku
ednine ničto končnico. Oblika je v vseh sklonih enaka: Iris, Iris; Ines, Ines;
Karmen, Karmen; Lili, Lili.
Ker pred žensko ime in priimek pogosto postavimo samostalnik gospa, naj omenim,
da je napačna pogovorna raba, ki temu samostalniku dostavlja končni -j (slišimo
napačno: pismo pošlji gospej Novak, pri gospej Kos –> pravilno gospe Novak, pri
gospe Kos). Pravilna sklanjatev se glasi: 1. gospa Novak, 2. gospe Novak, 3.
gospe Novak, 4. gospo Novak, 5. pri gospe Novak, 6. z gospo Novak -v vseh
sklonih brez -j!
Kadar pred imenom in priimkom (za moške in ženske) uporabljamo znanstveni oz.
akademski naziv ali funkcijo osebe, moramo sklanjati tudi ta naziv/funkcijo, saj
gre za samostalniško besedo:
– poznam doktorja Janka Kosa, telefonirajte profesorici Nadi
Sfiligoj/Sfiligojevi, pogovarjali smo se z magistrom Jelkom Novakom, z magistro
Tanjo Oblak/Oblakovo, srečala sem profesorja Korošca;
– govorila bi z direktorjem Novakom, ministrom Grizoldom, sodnico
Breznik/Breznikovo.