kako izdati knjigo
Ne bi rad, da bi moje pisanje delovalo kot zagovor slovenskih založb, v katerih je na delu branjevska logika (kako čim dražje prodati čim hitreje narejen izdelek), kaj je v knjigah, pa je vse manj pomembno (tak pa je tudi svetovni trend, o čemer je na voljo precej strokovnih besedil, ki pojav seveda kritizirajo, ne pa utemeljujejo), in preskočil bom, da je Primož zgoraj pozabil odšteti tisk in da je med 120 izvodi v knjižnicah v tistih osrednjih še manjkajočih zastonjskih 14 (v osrednjih knjižnicah), rad bi se vrnil k Primoževemu stavku z začetka debate:
“Sicer je res, da sem založbi oddal nerazčlenjeno in nerazpoglavljeno besedilo (brez odstavkov, pomišljajev, oklepajev v stavku ipd.), stavki pa so bili tako dolgi, da nepozoren bralec na koncu že ni več vedel, kaj sem hotel povedati na začetku. No, nadal sem se, da bo nerazpoznavno? za tistega, ki bi se potrudil, pa še kako razpoznavno! gmoto črk v smiselno celoto uredil lektor – za to je tudi šolan in plačan.”
Za oddajo take solate bi moral avtor seveda sam plačati nekomu, da jo uredi, če tega ne zmore sam, kot bi pričakoval zdravi razum. Že to, da je založba tak (že po mnenju avtorja, kaj šele drugih!) neizdelan tekst vzela v program (in ga nepopravljenega objavila), jo kaže kot povsem neresno.
No, da ne bi komu delal prehude krivice, sem se spravil še na domačo stran založbe in si naložil začetek knjige v pdf-ju. Očitno je VED končno pripeljal pojav t.i. “vanity publishinga” (plačaš, pa imaš knjigo) v Slovenijo. Zelo spretno, saj te samoplačniške knjige spravi celo v številne knjižnice, kar je na Zahodu tovrstnim projektom bistveno težje. O profesionalnih kvalitetah založbe ne bom izgubljal besed, saj (direktorjeva?) uvodna beseda potrebuje hudo lekturo (čeprav je lektor naveden!), pa še uredniške posege, ki bi črtali pavšalno leporečje (hm, le kaj bi ostalo?).
Primožev tekst sicer kaže nekaj zanimivega štofa, vendar je v fazi prvega osnutka (po glasbeniško “grobi demo”) in bi se bilo treba z zadevo še precej ukvarjati. Pa ne le lektorsko. Vprašanje pa je, kdo bi to utegnil. Razloga za tako početje sta pri urednikih in založnikih običajno dva: pričakovanje finančno dobrega izida ali pa pričakovanje kulturno pomembne knjige. Očitno je zaloba ocenila, da bo imela s tabo finančno še najboljši izid, če knjigo kar vržejo v knjižnice ;-)).
Po svoje je to opomba kolegicam knjižničarkam med vami, da bolj pazite na svojo nabavno politiko, hehe.
Katerih drugih, insajder, kritika je izključno moja (zrasla na mojem zelniku)?
Poudaril bi še, da lektoriran tekst nisem prejel v avtorizacijo; če bi ga, kot bi ga moral, in si to pozabil omeniti, bi bil tekst izdelan tako kot se gre. Sicer se pa nad njim razen mene nihče ne pritožuje; ravno nasprotno, knjiga je za neizdelan in nereklamiran prvenec v nasprotju z ostalimi prvenci kar dobro zastopana v knjižnični izsposoj. O resnosti oziroma neresnosti založb (upam, da ne vseh), pa ne gre izgubljati besed.
P. S.
Pojasnil sem že da so VSI stroški za natis in izdajo knjige znašalii okrog 150.000 SIT – podatke o tem si lahko prebereš na spletnih straneh založbe VED. Če pa izvodom v knjižnicah dodaš še mojih dvajset + tvojih štirinajst, o katerih ni ne duha ne sluha + tistih deset, ki so jih poslali raznim medijem v strokovno oceno – tako mi je bilo sporočeno – jih pa že malo zmanjka, če so te v osnovni šoli naučili seštevat. Torej…
Hehe, kar mirno kri, saj pišemo, da bi ti pomagali, ane? Stran založbe sem si ogledal šele med obema svojima objavicama. “Drugih” se je nanašalo na to, da je avtor do svojega dela običajno manj kritičen od bralcev, sam poznam samo take avtorje, ti boš morda prvi drugačen, ampak jaz sem bil tudi že kar kritičen do tvojega dela, hehe. Kaj bi šele bilo, če bi založba res poslala deset izvodov medijem v strokovno oceno ;-))…
Da lektoriranega teksta nisi prejel v avtorizacijo, je res napaka, ampak če si sposoben izdelati tekst tako, kot je treba, ne razumem, zakaj tega nisi naredil prej? Ne gre samo za jezikovne popravke, v besedilu imaš številne neplodne zastranitve (oklepajčki) in brzdanje toka zavesti bi ti koristilo.
Tistih 14 izvodov, ki jih pogrešaš, najdeš med tistimi za izposojo na cobissu, ker jih centralne knjižnice dobijo zastonj.
Pogledal sem še knjižnično izposojo primerljivih naslovov:
Primož Capin – 222, kar res sploh ni slabo
Nejc Gazvoda (kratke zgodbe, izdano lani, torej manj bralcev po dveh kriterijih) – 228
Irena Svetek (roman, lani, dobil nagrado za najb. prvenec) – 536
Dušan Dim – roman, izdan letos, prvenec – 452
Mi je pa res malo zavrelo, sploh po tem, ko sem poslal na založbo poravljeno, razširjeno in dopolnjeno (še enkrat toliko teksta) verzijo romana (koliko neplačanega, dela in truda in časa za računalnikom mi je to vzelo nima smisla pripovedovat), od založbe pa prejel nobenega odgovora???
Moja ideja je bila taka: napisat grobi demo, kot praviš, dobit od založbe lektoriran tekst, se mu malo prilagodit in spisat končno verzijo; kako se je zadeva iztekla? – to že veš…
Sedaj si lahko mislim (domišljam?), da je založba z minimalnim trudom iz mene izžela, kar je hotela in me zavrgla, namesto da bi s skupnimi močmi naredili nekaj tako za mojo (mi izdali knjigo, doterano tako kot mora bit) kot njihovo (za mojo izdano doterano knjigo kot tudi ostalih hišnih avtorjev oziroma naš in ne njihov miselni trud prejeli subvencijo od ministrstva za kulturo, s katero bi nam lahko začeli izplačevati avtorske honorarje) in konec koncev tudi slovenskega ljudstva (branje dobrih knjig) dobrobit, kot vse skupaj kaže pa založbe ne zanima kaj dosti drugega kot z delom drugih in minimalnim lastnim vložkom napolniti svoj žep.
Se strinjam. Samo še svarilo drugim knjižnim kandidatom, da ne bo napačnih pričakovanj: lektorira se vselej končna verzija (pred oddajo v tisk), seveda pa je v navadi, da avtor dobi lekturo v vpogled, če to hoče. Za razliko od številnih nebuloz, ki se vse bolj pojavljajo v založniških pogodbah (tipa “avtor odda založbi vse pravice za vse večne čase in to zastonj”), je tisti člen, da založba poskrbi za jezikovno neoporečnost besedila, zelo smiseln. Samo če res!
Bom zgornji razpravi še sama dodala nekaj besed.
Najprej naj povem, da sem sama že prebrala 3 knjige, ki jih je izdala založba, o kateri teče beseda (Primoževe še nisem brala). Z mojimi očmi gledano lahko te tri knjige primerjam s knjigami, ki jih izdajajo druge založbe. Pač pa lahko hitro opaziš, da ima založba zelo malomarnega lektorja in bi za svoj “rating” storila veliko, da si poišče drugega -takšnega, ki obvlada svoj posel. Sedanji (ki je na knjigah tudi razviden z imenom in priimkom), ga žal ne obvlada.
Ta založba je izdala knjige tudi nekaj že znanih in uveljavljenih avtorjev, se pravi tistih, ki so doslej izdajali tudi že pri drugih založbah. Glede honorarja predpostavljam, da ima založba tak pristop predvsem pri tistih, ki izdajajo svojo prvo knjigo, za ostale si pa mislim, da dobijo honorar. Sicer pa, če se poigram s številkami: če pri 120 prodanih izvodih (pri ceni za knjigo 5000 sit) avtor dobi 10%, bi bilo to v najboljšem primeru 60.000 sit. Res zaslužek, da se mu samo smejiš! Zatorej najbrž za založbo ne bi bil tako hud dodatni strošek, če bi tudi Primožu in ostalim, ki prvič izdajajo, izplačala to bagatelo (za spodbudo in vloženo delo, če ne drugega).
Primož, sicer pa tudi jaz ne razumem, kako si lahko prvič poslal tako neobdelan tekst. Še manj lahko razumem, kako ti je sploh ratalo napisat tekst brez ločil, itd, saj človek že spontano postavlja pike in vejice in ostala ločila.
Po drugi strani je res (he, he), da če ne drugega, je ta razprava tukaj neke vrste reklama za tvojo knjigo, saj jo bo gotovo marsikdo poiskal v knjižnici, da si jo pobliže ogleda.
Insajder, v čem so knjige teh štirih avtorjev, ki si jih omenil v zvezi z izposojo, primerljive med sabo? Vprašanje iz radovednosti!
Kot sem že pojasnil – moja ideja je bila taka: spisat grobi demo, kot pravi insajder, dobit od založbe lektoriran tekst, ga avtorizirat (kar se na žalost ni zgodilo – ne po moji krivdi) in dobit nagrado za najboljši prvenec, kar pa se zaradi lekture, pa tudi mojih začetniških napak (insajder ima prav glede brzdanja toka misli in nepotrebnih zastranitev teksta) ne bo zgodilo.
Z izposojo sem zelo zadovoljen (takšnega odziva nisem pričakoval, kaj bi šele bilo, če bi bilo, pa ni…
Še eno vprašenje insajderju, ki je iz ‘foha’. Kdo bo po tvojem mnenju dobil nagrado za najboljši prvenec?