kako izdati knjigo
Primož, v svojem zadnjem stavku sem hotela primerjati ZASLUŽKE pisateljev in na drugi strani raznih mojstrov obrtnikov. Recimo, da se ti doma pokvari pralni stroj. Pokličeš mojstra (ki je lahko tudi slab, saj ne veš), ki ti stroj popravi, ti pa mu moraš takoj na roke izplačati njegov honorar za vsako minuto dela, ki ga je pri tebi opravil, plus še potne stroške, da se je pripeljal do tebe. Pa primerjaj to z zaslužki pisateljev, pesnikov – v svoje avtorsko delo vložijo ure in ure časa, miselnega truda in še kaj. Pa plačilo njim za opravljeno delo? Bagatela ali celo nič, kot je bilo to v tvojem primeru.
Zgornji izračuni o številu (že samo knjižnicam) prodanih tvojih knjig, direktorja te založbe postavijo na očitno laž. Citiral si njegovo pisanje tebi, kjer je napisal, da si od prve naklade tvojih knjig obetajo povrnitev dobre polovice stroškov. Ja, ja, zgornji izračuni pa res kažejo na to! In sploh se njegova izjava prebere že sama po sebi kot zelo nelogična: če bi si res povrnili le dobro polovico stroškov, gre ostala polovica stroškov pa kar iz njihovega žepa??
-To je res čudno, da pred izidom svoje knjige sploh nisi videl popravkov, ki ti jih je vnesel lektor. Se zelo strinjam z Anejko, kar je napisala. Anejka, ti to sceno očitno zelo dobro obvladaš!
Napisal si, da je bila knjiž.kritika tvoje knjige slaba (kot knjiga zanič, si napisal). Kdo in kje pa je podal takšno kritiko?
Jaz pa sem hotela opozoriti še na nekaj. Primož, če si pisatelj, moraš sam poskrbeti za odstavke, poglavja in take stvari. Prvič, sam sebi si najboljši lektor, ker ti najbolje veš, kako naj bi knjiga izgledala, oziroma kaj si hotel povedati. Noben, še tako dober lektor ne more vedeti, kaj si ti hotel povedati z napisanim, zato v bodoče raje ne piši kar vse povprek. Lektor naj bi samo popravljal slovnične napake in dajal konkretne in koristne napotke kaj bi bilo dobro popraviti, ampak na tebi je stvar, da odločiš kaj in kako boš naredil.
In ja, sem v tem poslu. Pravzaprav sem pisateljica z nekaj izdanimi knjigami in nekaj v pripravi, ampak v pravem bistvu sem pa še zelenec v tem poslu in se me še kar lahko podajajo sem in tja, ampak vedno manj. No ja, in res pišem bolj za tiste, ki jih knjiga doseže, če v Sloveniji pišeš za denar, potem delaš na kvanititeto, tega pa nočem.
Po vsem povedanem sem prišel do sledečih ugotovitev:
1. nisem izbral pravega založnika (napotek bodočim pošiljateljem – izberite tako založbo, ki vam bo dala v podpis avtorsko pogodbo in na njej naveden avtorski honorar, če ne boste pisali za založnika oziroma zato, da bo vaša knjiga ugledala beli dan, kar pa se meni ne zdi kakšen poseben dosežek, sploh če nanjo ni odziva
2. prehiro oddal tekst – zaletu z glavo v zid (se globoko strinjam z Anejko, da ga mora avtor dodelat sam – to vem zdaj; potreboval sem ogromno volje, vztrajnosti, potrpežljivosti in ledrzica – stalo me je kar nekaj živcev, da sem že objavljeno knjigo spravil v meni všečno obliko in ji dodal še enkrat toliko teksta – zdaj jo urejam sam – pred kratkim sem pritisnil na napačno tipko na računalniku in izgubil zaključek, sem že tri dni od jutra do večera za računalnikom in prenašam iz možganov v računalnik obnovo, tako da mi iz glave že kar puhti)
3. nisem poskrbel za avtorizacijo (sploh nisem vedel za to)
P.S. za Joano glede uničujočih kritik – jih sploh ni bilo, kar sem z ozirom na lektoriran tekst tudi pričakoval
Anejka in Joana, če vesta za kakšno založba, ki ji ni človek samo na dveh nogah prinašajoči denar, in premore solidnega lektorja, mi to prosim sporočita.
Primož, na žalost se jaz nič ne spoznam na to področje in žal nimam pojma, katere založbe poslujejo in se obnašajo do avtorjev vsaj korektno! Morda ti bo o tem lahko svetovala Anejka, ki ima konkretne izkušnje s tem.
Anejka, torej si pisateljica, z že več izdanimi knjigami! Čestitam! Sicer se mi je to kar zdelo, ker se vidi, da imaš vpogled v to področje. Pišeš za otroke ali mladino ali odrasle? Nam lahko ti zaupaš naslov kakšne svoje knjige, ali si raje anonimna?
Primož, sicer pa se strinjam z Anejko, da mora pisatelj sam oblikovati in do konca razdelati svoj tekst in se nikakor ne sme zanašat na primer na lektorja. Ko sem že pri lektorjih – koliko pa je nek lektor sploh plačan za svoj prispevek k tekstu oziroma za pregled teksta in popravke? Ali kdo ve kaj o tem?
No, naj res ne bo skrivnost. Uvrščam se predvsem med mladinske pisatelje, čeprav sta prvi dve izdani knjigi odrasli, na pobudo založbe, kjer sem se ravno tako nasmolila kot ste se nekateri drugi, zato mi gre vsa stvar tako na živce. Čisto prva knjiga Usodne spletke je skoraj čisto spremenjena z sladkobnimi besedami, ki niso moje, ampak so od tiste urednice, druga je bolj moja, ampak še vedno kar malo spremenjena. No, mladinske knjige pa so tiste, na katere sem ponosna in so popolnoma in samo tisto,kar sem hotela. Ena zbirka izhaja pri Karantaniji, posamezne knjige pa tudi pri založbi Genija. Aja, moje pravo ime je Mojca Rudolf. Če vas še kaj zanima, ni problema, rada pomagam, ker vem, da je taposel strašno težak, predvsem pa vsi kar malo neradi spuščajo v svoj ‘pisateljski prostor’ nove ljudi. Ne vem, zakaj. Strah?
Anejka, zdaj pa še enkrat čestitke! Za prvi dve, ki sta za odrasle in si se, kot praviš, glede njiju pri založbi tudi nasmodila, sem po naslovu (oz.naslovih) sklepala, da so lažje berljivo čtivo. Jaz za sprostitev prav rada posežem po takem čtivu, vendar sem prejle preverila na cobissu in ugotovila, da ju v naši knjižnici sploh nimajo (čeprav sta v drugih knjižnicah dobro zastopani). O tvoji zadnji knjigi (zvezda.si) pa je prejšnji mesec tekla debata prav na tem forumu – knjiga je sicer mladinska, vendar bi bila glede na vsebino lahko zelo zanimiva tudi za odrasle. Ta knjiga v naši knjižnici je na razpolago (celo več izvodov), vendar so že vsi izposojeni. Zgleda, da bo knjiga zelo dobro brana! In sploh – saj veš, da smo ljudje firbeci – sem na mesečnih evidencah branosti na cobissu našla podatek, da si po branosti zelo uspešna pisateljica! Res bravo!
Primož,
kdo ti je pa naslovnico oblikoval? In vezavo določil? Poznam tvojo knjigo, vendar moram reči, da že sama vezava v povezavi z naslovnico ravno ni ne-vem-kako privlačna.
Pri prodaji je zeeeelo bistveno, kako knjiga izgleda (ljudje velikokrat kupujemo z očmi). Tudi ni skrivnost, da knjigarne tujo literaturo velikokrat naročajo tudi po izgledu. Lahko je knjiga še tako nagrajena ali kvalitetna, pa je ne bo nihče kupil, če naslovnica ni ustrezna. In obratno, če je naslovnica prava, bomo prodali veliko izvodov, pa četudi je vsebina vprašljiva. Tudi šund romani se prodajajo po izgledu (lahko se zgodi, da se dober šund roman ne bo prodal, ker ima neustrezno naslovnico).
Edino uspešnice tipa Da VIncijeva šifra, kjer pa je reklama naredila svoje, se lahko prodajajo dobro, četudi naslovnica na prvi pogled ni ustrezna.
Joana, Maja Eva, pojma nimata, kako sta me razveselili. Res. Včasih že kar malo obupuješ, nisi znan, ni reklame, ni nič, potem pa pogledaš kakšen srečen otroški ali najstniški obraz, ki ti pove, da mu je bila tvoja knjiga všeč in si resnično zadovoljen. Potem pa še prebereš tole na forumu, pa veš, da delaš prav. Mi je kar malo žal, ker sem bila zdajle res malo bolj lena za ta forum in jasno nisem niti ‘svoje’ teme opazila. Zdaj sem pogledala in hvala vsem. Ja, takšna tema me vedno malo spravi iz tira, kot sem že navedla. Torej, ljudje, ki mislite kaj izdati, napisati, ne se vdati, vedno se najde pot, če ti je to pač namenjeno.
Primož, tvoje točke so kar točne, danes pa grem itak v knjižnico, si sposodim tvojo knjigo, pa bom malo pokomentirala, ko bom prebrala.
Vse je opravila založba – brez mojega sodelovanja – meni se zdi naslovnica v redu, moti me edino vsebina – logične nepravilnosti, na silo odsekani stavki, napačno zastavljeni odstavki, pa tudi z razvrstitvijo poglavij nisem najbolj zadovoljen; res nism vedu, da bi moral dobiti en izvod v avtorizacijo – mi je prav žal za bralne težave (ponekod nelogičen tekst), ki ste jih bili (ali jih boste?) deležni…
Anejka, ali se ti ukvarjaš samo s pisanjem ali počneš še kaj drugega? Sprašujem zato, ker vidim, da si tako pridna in tako aktivna, da si sploh ne morem predstavljati, kako to zmoreš… Jaz, npr., ko pišem, zelo rada samo pišem in kadar sem v to delo zares zelo zatopljena, si ne predstavljam, da bi lahko zraven delala še kaj drugega. Ampak zares si zelooo pridna. Kapo dol (pred teboj, mislim)!
Helo Marija, evo mene: hodim v službo, imam dva otroka, družino, hodim teč ali na Golovec ali na trim, vsak dan, in pišem zvečer, v glavnem. Moram priznati, da imam pridnega moža in da žal res nisem pravi gospodinjski tip. Ko intenzivno pišem knjigo, se mi dogaja, da z njo praktično živim. Preden zaspim, ure meljem o njej, pa tudi čez dan, zato, ko se spravim k računalniku ponavadai besede kar vrejo iz mene. Včasih ni vse v redu in moram po svojim merilih ali pa po navodilih urednikov kaj popraviti, in to je to. Če hočeš, se menda vse da.
Hvala za lepe želje!
Primož, tudi mene so že “okrog prenesli” – da niti pogodbe nisem podpisala, da ti bo v uteho… Res pa so mi dali tekst na vpogled pred tiskom in sem podpisala, da se strinjam. Če malo poračunam (natisnjene izvode knjig in prodane…) so z menoj zelo zaslužili. Res sem tudi jaz dobila okrog 600.000, to se mi je takrat zdelo super, zato nisem težila. Zdaj sem pa malo poračunala in vidim, da je založba dobila še več.
Čestitke vsem, ki ste in še boste pisali knjige. Za vaš pogum in voljo v tem času, ki je nujno potreben za pisanje. Za vse vaše misli in besede, ki jih lahko beremo in se ob njih sprostimo. Knjige so najlepše kar imamo. Branje bogati naš um in duha. Še veliko uspehov in veselja ob pisanju vsem želim iz srca. Kdor piše, zlo ne misli, zagotovo. Maja
P.S. Veseli me, da se je tako lepo razpletel naš klepet o knjigah.
Ko berem vse tole pljuvanje po založbah se mi zdi, da Primožu nekako ne gre računanje. Založbe, pri kateri je izdajal ne poznam. Vem pa, da je pozabil na:
– stroške lektorja (cca 500 – 700 sit 1500 znakov),
– urednika, ki se je prebijal skozi njegove dolge stavke,
– oblikovalca ovitka,
– tistega, ki je delal prelom,
– če že stroške filmov Primož morda šteje k stroškom tiska. Ampak tudi v tem primeru dvomim, da bo našel tiskarja, ki bo natisnil 150 izvodov za manj kot jurja po izvodu.
– Primož je pozabil tudi na stroške distribucije, zastopniki, ki hodijo po knjižnicah, si v povprečju odrežejo 25 do 30%, knjigarne pa kar 50%.
– Pa na državo je Primož pozabil, ki hoče 8,5%, kmalu pa bo to kar 20%, če bo sprejeta enotna davčna stopnja.
– Seveda pa Primož predpostavlja, da založba ni z njegovo knjigo imela čisto nobenih stroškov, niti tistih, ko je bilo treba denimo peljati knjgo v tisk, jo poslati novinarem, itd.
Kakšne naj bi bile cene oblikovanja, urejanja itd. prav tako najdete na straneh AAS (pod Tarife).
Pri vsem računanju pa ni nihče pomislil tudi na to, da mora tiskar(!!) poslati v NUK 16 obveznih izvodov vsake natisnjene knjige. Stroške seveda nosi založnik. Če je natisnjenih 150 izvodov jih založnik plača 150 dobi pa 134.
Skratka, založniki naj bi bili dobrodelne organizacije … Pravzaprav je nor tisti ki je v teh časih založnik.
Ne vem, če bo ravno držalo. Pa tudi Maddyeva stroškovna bilanca je (vsaj v primeru izdaje moje knjige) malo za lase privlečena. Pa poglejmo računico:
– stroški, ki jih je imela založba z izdajo moje knjige so znašali cilka 150 jurjev – v to ceno je vključeno tako urejanje kot oblikovanje, lektoriranje, računalniški prelom, oblikovanje naslovnice ipd. – podatki so z njenih spletnih strani
– izdano je bilo 150 izvodov. Cena enega izvoda malo manj kot 5000 SIT. Tako pridemo do cifre 750.000 SIT. Od tega odštejmo dvajset izvodov, ki sem jih prejel kot avtorski honorar??(100.000 SIT) + stroške izdaje (150. 000. SIT)
O urednikovanju – poglabljanju (prebijanju?- sej nismo na font ali pa v kakšnih snežnih zametih), v tekst, ne bom izgubljal besed, sporočil, kaj mu je všeč in kaj ne in kaj bi bilo dobro spremeniti (kar je lastnost dobrega urednika), nisem bil deležen
– Z davčno stopnjo si ne bom belil glavo – problematika sodelovanja založb in Ministrstva za kulturo oziroma vlado
– Z distibucijo je pa tako – dvomim, da bi kakšen agent hodil naokrog in ponujal mojo knjigo – v knjigarnah je sploh ni bilo,v knjižnici, s katero ima založba najverjetneje sklenjen kakšen sporazum o odkupu njenih izdaj pa sem naštel 120 izvodov (v NUK sta bila poslana dva izvoda in ne 16 -podatki COBISS), kar pomeni 600. 000 SIT, ki jih je pokasirala založba (po maddyevem mnenju stroški za peljanje knige v tisk in pošiljanje novinarjem)
Maddy, kdo j zdej ‘mad’? založba, ki od izdajanja knjig oziroma tujega intelektualnega dela relativno dobro živi ali avtor, ki piše zatonj…