kako ga osvojiti?
Robi, saj ni bilo mišljeno, da se vsak dan. Vsaj ne pri meni. Vsaj dokler ne najdeta druge rešitve, do takrat se pa videvata po svojih zmožnostih in se temu prilagodita tako, da ne izgubita bližine in zaupanja.
Tudi prava ljubezen je samo ljubezen. Ima meje, ker jih imamo mi.
Zame takšne ženske ni, da bi se vsak dan vozil do nje 175 km. 🙂
Raje sem samski. :)[/quote]
:)))
Kako je lepa brezpogojna ljubezen:))[/quote]
A ne ? 🙂
Me zanima, če bi se katera zaradi mene vozila vsak dan 175 km…:)))
Dal sem le primer in hotel povedati, da ima vsaka ljubezen svoje meje. Tudi tista ta prava. 🙂
Se pa strinjam, da nekaj časa to gre, še posebej, če ni to vsak dan.
Brezpogojna ljubezen ne more obstajat med partnerjema. Kdor sanja o tem, ima popačeno predstavo o realnosti. Saj ne, da bo razočaran, ker že s tem ko izbiraš partnerja, ga izbiraš po kriterijih, torej po nekih pogojih. Medtem ko otroka navadno na izbiraš. Kar ženska rodi, to ljubiš, tako ali drugače.
@Robi
Ne bit tolk črnogled:)). Sigurno bi se tvoja vozila toliko daleč, če bi bilo potrebno:).
@Marko
Seveda je ljubezen med partnerjema močno pogojevana, to mi je kristalno jasno. Ampak je zanimivo, kako smo do otrok drugačnega mišljenja. Očitno kri ni voda:). Ni pa vedno tako, nekateri se odrečejo svojim otrokom, tako ali drugače…nekateri svoje otroke forsirajo, da so drugačni, ker bi jih le v primeru spremembe imeli resnično radi…uff kam gre ta svet.
Brezpogojno ljubezen je zelo težko izpolniti tudi lastnemu otroku. Za to mora bit izpolnjenih mnogo pogojev pri samih starših, ti pa v večini primerov niso, zato je ta pojem bolj iluzija in pesek v oči.
Odvisno, kaj zate pomeni biti dobra mama in odvisno kaj je zate brezpogojna ljubezen. Kot si napisala, da nekateri svoje otroke forsirajo, da so drugačni. Ni to dušenje? Kaj je sploh ljubezen? To je prava mera odgovornosti in prava mera svobode. Kaj pa je prava mera? 🙂
Seveda, to je dušenje in spreminjanje drugih po lastnih kriterijih. To ne more biti ljubezen, ker že zdrava pamet pove, da oblikovanje npr. otrok po svojih vzorcih, ne more prinašati nič pozitivnega. To je poseganje v integriteto posameznika. Mislim na skrajne primere, ne na vzgojo otrok v splošnem pomenu besede.
Ne vem več, kaj je to ljubezen. Morda ne obstaja in se imamo samo radi:). Ker če nekaj pogojuješ, na to vplivaš (slabo ali dobro)…ljubezen naj bi bila iskrena, poštena, brez madežev…Lahko pa opravičujem s tem, da nismo popolni:).
Saj to, da greš k ljubljeni osebi je nujen primer, a ne?:) Ti misliš, da mora teči kri?:)) Saj na nek način teče, ker drug drugemu pijemo kri:)).
Mogoče bi bil skrajni čas, da na Marsu najdejo pogoje za življenje:).
Ne, nisem tako gledal na to.
Mi je pa zdaj jasno, zakaj je potrebno ženske nenehno popravljat in zakaj je tako nujno tehnično znanje. :)[/quote]
Nisem tako mislila…da je karkoli narobe:)). “Bolezen” je bila mišljena le kot nujna oblika odreagiranja na simptome:). Je pa fajn, ker ste moški tehnično podkovani…bog je že vedel zakaj, ko vas je ustvarjal:).
250 km vsak vikend v eno smer?
to bi mogoče šlo, če je interes z obeh strani. sem mu poslala sms, pa se ne odzove 🙁
porkalapipa….[/quote]
Meni deluješ malo otročje. Na vsak način prepričevati moškega, ki je nedosegljiv. Nesmisel…..[/quote]
Točno tako.
Vsak naj se sam zase odloči, koliko časa bo preživel z nekom in kako.
Mene pa zanima tole… Tip se je 2 tedna nazaj razšel s punco, s katero je bil 2 meseca. Dal mi je vedeti, da si drugače želi biti z mano, da sem mu zelo všeč, ampak da bi rad šel počasi, ker še ni prebolel bivše… Ne glede na to, da mi je tudi 2x že dal lupčka, želi on še vedno malo počakati… Vem, da moram spoštovati njegovo odločitev… Ampak bi me pa vseeno zanimalo, če ima kdo kakšen dober nasvet, kako bi lahko pospešila ta proces prebolevanja 😛 Da bi čim bolj pripomogla k temu, da bi čim prej videl v meni punco, s katero si želi biti… 🙂
Anyone? 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.