Kako doživljate svoje bivše?
Pozdravljeni
Zanima me kako doživljate svoje bivše partnerje. Še razmišljate o njih, mogoče celo sanjarite o lepih stvareh z njimi? O čem bolj točno, o tem kar bi lahko bilo ali obujate spomine? Lahko tudi več let po tistem, ko ste bili z nekom sanjate o njem?
Poznam kar nekaj znank in znancev, ki niso mogli nehati misliti na svoje bivše. Pri meni je pa, kot bi pogoltnila antibiotik. Tisti, ki je bivši in sem ga že prebolela, mi ne more in ne more priti več blizu. Če mine več let, me on spomnija na tisto življensko obdobje in nimam nobenih apetitov po že preživetih življenskih obdobjih, npr. da bi se vrnila v svoja dvajseta.. no, mogoče bi se, če bi lahko obdržala izobrazbo, denar in možgane take kot so sedaj. Pa vi?
Lep pozdrav
Z mojim bivšim 1 sva še vedno prijatelja. Vidiva se sicer redko, v stikih sva le po Fb in smsjih. Sva se že 5 let nazaj odločila,da bova samo prijatelja in vsaj jaz o njem nikoli nisem več imela kakšnih pomislekov,da bi znova začela. Kar se pa tiče bivšega 2….mi je ostala samo še jeza in kruta šola, da več ne bom pustila, da bo kdo odločal namesto mene – da bom mislila le še s svojo glavo in da nikoli ne bom nekomu dekle samo zato, da bo on frajer pred prijatelji in družino.
To pomeni, da nikoli ni bil zares tvoj bivši:).[/quote]
A to sklepaš/ocenjuješ/nam priznavaš po sebi – me ne bi presenetilo :P[/quote]
Z bivšim ne moreš imeti najboljšega prijateljstva, ker je to kontradiktorno. To ne pomeni, da se sovražiš, samo poti se razidejo, ne preživljaš več skupnega časa. Aja, to je le moje skromno mnenje, ti potrebe da se ravnaš po njem:).
A to sklepaš/ocenjuješ/nam priznavaš po sebi – me ne bi presenetilo :P[/quote]
Z bivšim ne moreš imeti najboljšega prijateljstva, ker je to kontradiktorno. To ne pomeni, da se sovražiš, samo poti se razidejo, ne preživljaš več skupnega časa. Aja, to je le moje skromno mnenje, ti potrebe da se ravnaš po njem:).[/quote]
Kontrakditorno bi bilo gojiti še kompleksna romantična čustva in prihodnost povezano z njim, drugače pa ni z odnosom, ki po jasnem razhodu temelji zgolj na prijateljstvu nič napačnega, že za to ne ker je prave prijatelje precej težko najti…biti brez njih pa ni ni čemur podobno, tako da če to ravno bivši – zakaj pa ne?
Aja, ogroženost pred lastno in njegovo seksualnostjo, ali zakaj ne bi mogla biti najboljša prijateljica bivšemu? Če imaš takšne občutke, da se sama sebe bojiš ali ti je nelagodno, da se bosta spet seksualno zbližala, potem nisi nikoli razčistila z njim. Z bivšim ali bivšo si seveda lahko v zelo dobrih prijateljskih odnosih (če je razhod potekal mirno), ker imaš zaupanje v človeka, ki je tako pomembno za prijateljstvo, saj pa sta se ja spoznavala ves čas vajine zveze.
Če si z nekom prideš najbližje, kar pomeni v intimnem smislu, je vedno neka vez med njima. Ljudje niso spodnjice, da bi z lahkoto padel v njih, jih oblekel in slekel. Intimnost ni samo seksualnost, je tudi povezanost dveh bitij na ostalih ravneh. Zato je težko najti dovolj kompatibilno osebo, s katero lahko uresničuješ pravljico. Prijatelji so soustvarjalci naših zgodb, a vendar s komer si kdaj močno povezan in se odločita nadaljevati vsak svojo pot, ni smiselno ponovno iskati skupne poti v prijateljevanju. Kadar se združita dve močni energiji, je težko ostajati le v bližini prijateljstva, če se predhodno razideš. Saj ne rečem, poklepetaš, nisi brezbrižen, kaj se s tem človek dogaja, a vendar so meje jasno določene, ni več skupnih interesov, ki bi vzdrževali pravi prijateljski odnos.
To pomeni, da nikoli ni bil zares tvoj bivši:).[/quote]
Ampak sedanji pa tudi ne, če z njim ni intimna.
Kaj pa potem je ? :)[/quote]
Furanje brezplodnega odnosa, šlepanje na nekaj, kar je nekoč bilo. Ponovno poudarjam, uporabljena je beseda prijateljstvo, kar meni pomeni najvišjo stopnjo zaupanja (občutkov, stališč, razmišljanj, strahov itd.). Čustvena navezanost na preteklost lahko ohromi tvoje poglede na prihodnost. Življenje teče dalje, odpirajo se nova poglavja…
Ampak sedanji pa tudi ne, če z njim ni intimna.
Kaj pa potem je ? :)[/quote]
Furanje brezplodnega odnosa, šlepanje na nekaj, kar je nekoč bilo. Ponovno poudarjam, uporabljena je beseda prijateljstvo, kar meni pomeni najvišjo stopnjo zaupanja (občutkov, stališč, razmišljanj, strahov itd.). Čustvena navezanost na preteklost lahko ohromi tvoje poglede na prihodnost. Življenje teče dalje, odpirajo se nova poglavja…[/quote]
Ampak a nismo čustveno navezani tudi na prijatelja oziroma prijateljico, ki nikoli ni bil naš intimni partner? Jaz mislim, da si lahko čustveno navezan na preteklost tudi, če ne zmoreš bit prijatelj z bivšim. Vseeno pa tega ne bi posploševal in mislim, da imata dva lahko povsem običajen neškodljiv prijateljski odnos, prav tako kot ga dva recimo nikoli več nimata.
Lahko pa imata dva zelo škodljiv prijateljski odnos, ki ju nekako drži na mestu, jima ne dovoli, da bi šla naprej po svoji poti in prav tako se lahko dva razideta v tako hudi bolečini oziroma zamerah, da jih nosita naprej še v naslednje odnose, ki jih imata vsak s svojima partnerjema.
Nikoli nisem pogrešala nikogar. Morda zato, ker sem vedno bila tista jaz, ki sem odšla. Sta bila samo dva, oba v redu dečka in smo vedno veseli, ko se na vsake toliko let srečamo. Tretji je bil pa psihič, za tega sem pa res srečna, da sem imela še dovolj pameti in moči, da sem mu po dobrem letu ušla.
Četrti je pa moj mož.
Ostalih, nekajmesečnih vez se pa niti ne spomnim več, verjetno tudi frajerjev ne bi več prepoznala.
Z nekaterimi me presune misel: kaj bi če bi…
Eden je trenutno moje varno zavetje, če gre v mojem trenutnem odnosu kaj narobe (rama, na katero greš lahko jokat, če to potrebuješ…). Kot nekakšen rezervni najboljši prijatelj, če ga potrebujem. Ampak je to res nek poseben tip, s katerim sva se intelektualno do potankosti ujemala, nekakšna sorodna duša. Z zelo zaščitniškim odnosom do mene – kar je zame zelo eksotično in posebno, saj ponavadi ne zbujam ravno “zaščitništva” v moški populaciji…
Forum je zaprt za komentiranje.