Kako, da imate toliko časa za branje
Ko prebiram ta forum, se dostikrat vprašam, kako, da imate toliko časa za branje knjig. Sama poleg službe in brez družine komaj sproti preberem časopisje, tudi to ne vsak dan, recimo ob vikendih Delo in Sobotno prilogo. Nikakor ne pridem do tega, da bi se lotila kake dobro knjige. Prebiram Buklo in tisto publikacijo MK (ne vem, kako se že imenuje) o izdanih knjigah in vidim, da bi bilo treba marsikaj prebrati.
Še to, a je kdo že prebral najnovjšo Schlinkovo knjigo (napisal tudi knjigo Bralec, zdaj snemajo po tej predlogi film Z Nicole Kidman, vendar menim, da je to tema za evropski film, ne ameriško produkcijo).
No, jaz zadnje čase ne preberem zelo veliko knjig, recimo povprečno dve na mesec. Redno berem le pred spanjem, kakšno urico v postelji. Knjige, ki me res potegnejo, berem tudi zvečer, ko spravim otroka v posteljo. Takrat pač ne pospravim in imamo bolj razmetano par dni :-), ne gledam TV, ne bluzim po netu. Aja, pa časopisov in revij berem zelo malo.
Vse je relativno, sam berem najmanj pol ure na dan, kar se mi sploh ne zdi veliko, do nekaj ur, če je branje res dobro in vleče ali če se morda vlačim po kakšnih letališčih. Je pa res, da ne moja izobrazba ne poklic nimata niti rahle zveze s knjigami.
Težko si predstavljam, da bi prevajal leposlovje, zraven pa za sprostitev bral še kakšno dobro knjigo, ampak človeku najbrž res ne ostane nobena druga možnost.
Čas pa se kar najde, tudi ob službi in družini, samo dobro moraš pogledati okoli sebe.
Ker vse življenje ogromno berem, a tudi zaradi dela, ki zahteva nenehno branje, sem pri tem razmeroma hitra.
Od televizije gledam samo basket in včasih fuzbal.
Berem v troli, v vseh čakalnicah vreh vrst, med čakanjem na sestanke in zmenke ipd.
Sem tudi hudo nespečna, in ko pridejo pozne nočne/jutranje ure, ko človek ni več dovolj zbran, da bi lahko dobro delal, sledi branje.
sama sem od vedno veliko brala, predvsem v srednji šoli in kot študentka. pred 11 meseci pa sem postala mamica in ker sem poleg tega prevajalka in sem skoraj vso porodniško tudi prevajala, v tem času nisem prebrala skorajda nič. pred kakšnim mesecem pa sem začela z eno knjigo, nato prebrala drugo, tretjo in zdaj kar ne morem nehat. glede prioritet se pa vsekakor strinjam. sama tv-ja razen kakšnega filma sploh ne gledam, malo bolj pospravljeno bi pa tudi pri nas doma lahko bilo;)
Tudi jaz menim, da je veliko odvisno od prioritet, čeprav je vsakdo kdaj v tako napeti situaciji, ko se službeno in privatno življenje tako nagnete, da enostavno res nimaš niti pol ure na dan proste za knjigo. Jaz televizijo gledam v povprečju 10 minut na dan, to je vreme ob 3 do 19h 🙂 in kakšna oddaja, ki potem v povprečju dvigne čas gledanja iz 3 minut na 10 :-)))
Sicer pa tudi sama izkoristim vsakršno čakalnico, če pridem prej na dogovorjeno kavo, pa jutranja obvezna urica umirjenega branja. Čez dan pa resda bolj poredko, razen ko me knjiga res zagrabi ali ko nisem popolnoma zasedena z nujnimi opravili. Ja in tudi meni kdaj ostane hiša nepospravljena, perilo v pralnem stroju …
Pridružujem se mnenju, da je veliko odvisno od prioritet: če me knjiga zagrabi, potem v tistem časovnem obdobju zvečer gotovo ne bom gledala televizije (ki jo imam sicer skoraj enako rada kot knjige). Veliko pa vplivajo tudi življenjske okoliščine: ko ni časa ali energije, pri branju zame ni užitka. Trenutno sem (razen pri strokovnih zadevah) zmožna “brati” le kataloge za spodnje perilo 🙂
Na hitrost prebranega pri meni vpliva tudi bolezen (če sem na bolniški, preberem veliko več, če čakam pri zdravniku, tudi) in uvidevnost ali odsotnost otrok.
Kaj pa je ”toliko” časa? Eni majo še par ur branja na dan za premalo.
Jaz vsak dan preletim le enega od dnevnikov, TV gledam le če je dober film, po internetu ne bluzim, poopravljam v mejah normale, imam pa ogromno opravka z domačimi mladinci… in od ”toliko” časa mi pred spanjem ostane pol ure ali včasih tudi več (če me prej ne zgrabi spanec). Včasih si prebeem le kakšen odlomek, ki sem ga kdaj prej označila. Kakšno nedeljo se, kljub temu, da nezanansko uživam v hribih, tudi ne premaknem od knjige, ki me potegne vase. A kljub temu, da se imam za dokaj ”zasvojeno” bralko, ki ji brez branja ni življenja 😉 je doma še ogromno novih neprebranih knjig, ki čakajo na svoj čas :-))
Berem obvezno pred spanjem. (kadar me dragi ne zamoti s čem drugim) Zelo hitro berem, tako da je tudi 15 minut na dan dovolj, da imam v enem tednu požrto knjigo do dve. Se je pa zadeva drastično spremenila od poroda. Na žalost na slabše, ker ne morem več cele noči požirat knjige, ki me potegne ampak samo še padem dol. Prej sem lahko tudi do 5 knjig na teden prebrala. Res pa da nisem izbirčna ampak berem praktično vse, kar mi pride pod roke.
Branje je pač ena mojih največjih strasti. Lahko preživim brez TVja, telefona, sladkarij, športa, brez knjige definitivno ne.