Kako bi se odzvalo, če pridete na obisk v tako stanovanje?

Ženska, daj se umiri. Jaz tebi pač ne morem pomagat, če si butasta si pač butasta. Oprosti, da sem nesramna, ampak toliko neumnosti skupaj kot jih ti naklamfaš pa itak si tudi ti nesramna. Kaj čem z rokavicami s tabo.

Pinkica,

še enkrat: če nekdo nekomu oddaja zastonj neko opremo. Misliš, da bo potem še te zadeve odpeljal 50, 100km daleč, jih znosil v stanovanje, zmontiral?

Saj se hecaš ali ne?

In točno kaj bi pridobila s tem, da najem delavce, da odvlečejo star delujoč štedilnik, staro omaro, kavč. Da mi nekdo drug privleče notri drug stra kavč, omaro, štedilnik? Kaj dejansko bi s tem pridobila? Imela pa bi stroškov, to pa ja.

Mislim, da iščeš le kup izgovorov, zakaj ni potrebno nič izboljšati. 30 m2 sploh ni malo. Sem tudi že videla, da je na isti kvadraturi živela družina (2 odrasla in 2 otroka) pa so imeli lepo urejeno. Polno vsega, vendar pa lepo in urejeno.

Hm, torej , če 4je živijo na 30 kvadratih, je ok.

Če pa ena sama oseba živi na tako velikem stanovanju, je pa to sramota.

Zanimivo.

Če boš našla bistvo v napisanem, boš vedela, kaj želim sporočiti. Lahko ti bistvo debelo označim, če želiš.

Me pa zanima od vseh, ki ste tako vzvišeni v tej temi in se tako zgražate: koliko vas pa živi doma pri starših? Mansarde pa to? Pa koliko vas sicer živi v svojih stanovanjih, ampak so starši fajn zraven primaknili?

Da ne omenjam, da vas večina verjetno nima dobrih 30 kvadratov na osebo. Pa, da vam večinoma del položnic krije recimo mož, žena?

Aja, ne v Sloveniji ste sami bogataši, ki imate ogromne plače, ogromna stnovanja. Noben na minimalcu. Vsi svoja ogromna stanovanja, s fenomenalno opremo.

Potem pa teme: lačni otroci, zakreditirani starši, nimamo za jesti, nimamo za obleči, nimamo za knjige, zvezke, nimamo za dopust, nimamo…

Hm, ampak v tej temi pa sami perfektni, bogati, z lusksunimi stanovanji. Ja pa ja, če kdo verjame.

OK, nisem mislil na prazne škatle  -pač pa vse tisto, kar je noter. Pa npr smuči, pancerji & oprema, bicikel, kolesarska oprema, nesezonski čevlji, itd.

In garaža ki sem jo omenil je širok pojem – nisem mislil samo dobesedno garaže. Praktično povsod se najde kakšen prostor, ki se ga da najeti če povprašaš – od vrtne lope do kakšne stranske ali zadnje sobe ali pa prostora ob štali – kamor lahko zložiš stvari, ki ti zasedajo življenski prostor.

Pa dobro no, saj ni treba iskati pohištva 50 km stran. In ja, jaz sem bila pripravljena oddano pohištvo tudi peljati  nekomu v stiski in zraven vzeti še koga, ki bi dostavil v stanovanje in odpeljati stare kose. Še nikoli nisi nikomur pomagala? In ta dva prijatelja, ki naj bi prišla na obisk sta tudi tvoja edina? Prijatelji so tudi zato, da ko se znajdeš v stiski, pomagajo po najboljših močeh.
Smo že ugotovili, da ti takšno stanje očitno ustreza. Ne vem zakaj potem sprašuješ po mnenju na forumu. Marsikdo ti je dal kak dober nasvet, ti pa iščeš samo izgovore. Torej ti ni v interesu, da se kaj spremeni.

No, avtorica, zdaj se pa umiri. V tvojem prvem postu se vse skupaj bere, kot da gre za grozno stanovanje, neurejeno … Potem šele razlagaš in napletaš naprej in nas hočeš prepričat, da je čisto v redu.

In ne … ni v redu … In ja … marsikaj se da uredit, samo če hočeš, pa tudi če stanovanje ni tvoje. Npr. jaz bi (pa čeprav za tri mesece) sama prilepila ploščice, ki so odstopile, na rjast štedilnik bi položila npr. en kuhalnik na dve plošči, ki ga lahko potem odneseš s sabo, ko se odseliš. Polomljeno sedežno bi vrgla ven. In ni hudič, da ne bi imela kakšne znanle ali znanca, ki bi ti pri tem pomagal. Ampak glede na to, da iz tvojih postov veje konfliktnost, se ne bi čudila, da jih nimaš.

Če bi bilo vse tako fajn, kot hočeš sedaj naložit, te ne bi bilo sram obiskov povabit, a ne?

Kolesarska oprema, drago kolo v neki garaži? Saj se hecaš? Ni govora.

Zaradi smuči, pancerjev pa zimske jakne pa zimskih čevljev pa res ne bi najemala dodatnega prostora, čeprav bi bilo to možno.

Ampak ni možno, ker tega ni. Res ne bi hodila okrog spraševat, če ima kdo kako sobo, uto za v najem. Tu okrog so samo privat hiše. Pa še to ne ravno blizu. Si ne predstavljam, da imam v neki tuji privat hiši moje zasebne stvari. Pa verjetno si tudi tisti ljudje ne predstavljajo, da bi jim nekdo tuj brodil po njihovem vrtu, jih ogledoval, ker pač gre slučajno v uto, kjer slučajno oni ravno na žaru pečejo.

Nisem jaz v mestu doma.

garsonjerkanot.

Torej predlagaš, da sem odpeljem v najbližjo trgovino, naložim v nahrbnitk ploščice, lepilo, orodje, grem na bus in to potem probam prilepit? Hm, super bi bilo. Super projekt.

Daj mi povej zakaj bi na štedilnik, ki deluje, položila kuhalnik? To mi pa res ni jasno? Da bo še več krame?

Ne, nimam nobenega znanca, znanke, ki bi mi pomagal odnesti sedežno.

Hu, ne vem od kje ti ideja, da je vse tako fajn? Težava s pismenostjo? Napišem, da mi je nerodno, da ne želim obiskov. AMpak ena mona se najde, da pišem, da je vse fajn? Hm, zanimivo. Če ji rečem, da je nepismena, bo seveda trdila, da sem konfliktna. Ker seveda, če nekomu poveš direkt, da ni ravno brihten, ker pač ne zna brati, si pač ti problem, ne on, ki ne zna brati :).

Hvala za smeh 🙂

Pinkica,

ojej no, v okolici pač nihče ne oddaja pohištva. Tu pa tam meče kdo, recimo 10 -20 km stran, kako ogromno omaro ven. AMpak strogo napiše, da odvoz je na plečih obdarovanca. Menda si ne bodo ljudje delali še stroškov, ker nekomu nekaj podarijo?

IN predvsem me zanima kaj bi pridobila, če vržem ven star štedilnik, omaro… in privlečem notri drug star štedilnik, omaro…?

MOgoče ti, večina ljudi pa res ne bo nekam daleč vozila pohištvo, da bi jim ga podarila. Večina ljudi nima niti primernega prevoza za take reči.

Ta dva znanca, nista moja prijatelje, sta pa znanca, ki pa res ne bosta prišla pomagat. In ne, nimam kakih prijateljev, ki bi mi lahko pomagali.

Hja, odlični nasveti res. Izjemno si lahko pomagam z njimi. En bolj pameten kot drugi. Aja, sedaj bom pa konflitkna, ker nisem hvaležna nasvetom, ki mi ne koristijo.

IN še stotič, da boste še najbolj nepismeni razumeli.

Plan je bil ostati v stanovanju eno poletje. Eno samo poletje. V tem času sem imela tudi pogodbo za službo, tako minimalc.

Zadeva pa se je zapletla, nezgoda, dolgotrajno okrevanje, zato se je pač bivanje tu podaljašalo.

In ne nimam, daleč naokrog nimam ne znancev, ne kolegov, ljudi tu okrog ne poznam. In ja, so bila na voljo druga stanovanja, taka 80 kvadratov in s tržno najemnino.

In ko sem se vselila, nisem imela avta. Vse, kar sem si naknadno pripeljala, sem si z busom.

In ne nobeni sorodniki, znanci ne hodijo na obisk. Ker nimam prostora zanje. Hu, še več, nimam ne kave, ne vina, ne piva, nimam kozarcev za take namene, nimam kupa posode za goste, nimam prostora zanje. In ne, ne razlagam znancem o svojih težavah.

Še kaj?

Pa še za eno ta najbolj pametno, ki trdi, da se ne bom selila: v zadnji par letih sem se selila 7x. Vsakič zaradi službe. NOva služba, novo stanovanje. Ker je šlo pa vedno za kratke službe pač več selitev.

Seveda bodo pa te iste mone drugič vreščale kako je nemogoče kam daleč it v službo, kako mora biti služba dokaj blizu in tako naprej. Selile se pa ne bi. No jaz se raje selim kot, da sem na socialki.

Skratka, eno zanikrno bitje si, ki išče izgovore.  Takim osebam se reče “lena pra*ica”.

Zgodba ne pije vode.  “Drago kolo”, smuči, bogve kaj vse je v tistem tvojem smrdljivem prostoru, delaš pa za minimalca 3 mesece  in živiš v svinjariji, več kot leto dni se praskaš po pi*di in misliš, da je to OK.

Sorodnike imaš, pa jih ne prosiš za pomoč okoli prevoza .  Ampak obiskujejo pa te nekakšni znanci, pred katerimi te je sram.  Pa naj bo.

Pisemnost pa ni ravno tvoja vrlina, a ne da ne?

Žaljenje ti gre seveda zelo ok. To obvladaš v nulo. Samo, da bi pa znala brati, to ti pa še ne gre.

Večerne OŠ so brezplačne, ti zelo pripročam, da se s svojo nepismenostjo ne boš več sramotila.

Fuj, smrdulja ena.

Tako mimogrede: Ni me zanimalo kako kaj spremeniti.

Zanimalo me je samo kako vam je tako stanovanje. Odgovore sem dobila.

Ne zanima me kaj in kako spremeniti. Ker obisk bo, če mi ne uspe nekako spretno drugače urediti, čez par dni. V par dneh pa, tudi če bi želela nabavit novo opremo, ne bi šlo.

To je realno stanje samske osebe v najlepšem mestu na svetu s plačo okrog jurja…. Treba se je zavedat da je taka luknja še vedno vredna za ene pet, 40 let starih bajt npr. v Prekmurju.

Kaj predlagati? Naj si najde partnerja in bo potem z dvema dohodkoma lažje. Ali pa se prijavi za socialno stanovanje. Pogoj za prijavo je 3 leta stalnega prebivališče v Ljubljani. Kolega ima najemnino za tako stanovanje, 150 € za 70 kvadratov…

Hm, to pa ne bi vedela kako je v LJ. Zakaj bi iskala stanovanje v LJ?

Stanovanje bom iskala tam, kjer bom dobila službo.

Aja, socialna stanovanja niso za samske osebe. So za take z otroci. No teoretično se lahko samski prijavijo, dobili pa ne bodo, ker bodo vsi z otroci pred njimi.

Točno tako, če je človek v najemu je sramota. Če živi sam, brez tuje pomoči v najemu, j takih e sramota.

Monklje, ki so jim starši dali mansardo pa, ki jim dec pol ali pa še več položnic plača, se lahko spakujejo in ponižujejo tiste v najemih. Če imaš polno rit vsega, je komot gobcat.

ti imaš probleme z nepismenostjo

nihče ti ni očital velikosti stanovanja, temveč:

zarjavel štedilnik, polomljeno pohištvo, odpadajoče ploščice

A Si spucala drek sred balkona.

Vcer si o tem na isti nacin pisala.

No si

Jaz sigurno ne bi v takem živela, pa če tudi samo eno poletje. Niti teden dni ne.
Se nam je že zgodilo in smo bili v slabi finančni situaciji, pa smo za letni dopust najeli službeni apartma po zelo nizki ceni. In ja, tudi umazano je bilo, ne samo polomljeno. Pa smo ga uspeli vsaj toliko spodobno urediti za tisti teden bivanja. Počistiš, pogrneš, umakneš, vržeš v smeti… da se nekoliko boljše počutiš.
Pa da ne boš mislila, da živimo v mansardi pri starših. Pajade. Od 19 leta dalje sem živela v najemu, zadnjih nekaj let v svojem stanovanju skupaj s partnerjem (no, od banke, ker še ni odplačano), pa zraven niso mogli starši prispevati, ker enostavno nimajo.
Je pa bilo potrebno veliko odrekanja, tisto leto počitnic je bila prej izjema kot pravilo, delanje v več službah hkrati… Ne pa smiljenje sami sebi.
Še danes, ko mi/nam ničesar ne manjka, občasno opravljam kakšno dodatno delo.